Končal se je po letu dni na trenutke celo umazane predvolilne kampanje in šele po petih krogih izločilnega glasovanja. Zmagovalka pa je za mnoge, ki ne poznajo mehanizmov mednarodne diplomacije, presenetljiva.

Generalna direktorica je postala 57-letna Bolgarka Irina Bokova, ki je prva na tem položaju v zgodovini Unesca, ki prihaja iz vzhodne Evrope. Po vsem, kar se je zgodilo, se je končalo po načelu – kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.

Simbolni Unesco
Unesco je prav posebna ustanova v družini OZN-a, ki je bila v zadnjih desetletjih središče vsakovrstnih ideoloških in političnih spopadov, saj so vprašanja kulturne politike, nadzor nad mediji, mednarodna razvojna pomoč in varovanje dediščine od nekdaj burila vsakovrstne polemike. Vrhunec so politične igre dosegle konec 70. let ob razpravah o t. i. novem informacijskem redu, s katerim je vhodna Evropa ob pomoči večine neuvrščenih držav skušala spodkopati informacijske in medijske monopole največjih zahodnih sil.

Tedaj so ZDA izstopile iz Unesca, kamor so se spet vrnile šele pred nekaj leti. Organizacija s sedežem v Parizu pa velja tudi sicer za precej birokratsko, klanovsko in finančno nepregledno organizacijo, zato je boj za direktorja hkrati tudi spopad privilegijev, različnih povezav in merjenje med privrženci starega ter prizadevanjem po spremembah in reformah.

Srdita bitka
Vsesakozi je veljal za glavnega favorita 71-letni Egipčan Farouk Hosni, ki je bil 22 let minister za kulturo in se je opiral na znatno podporo islamskega sveta. V igri pa mu je zadnji čas škodovalo nekaj kritičnih pripomb glede Izraela in kasneje odkrita zgodba, da je kot uslužbenec egiptovskega veleposlaništva v Rimu leta 1985 pomagal pobegniti palestinskim ugrabiteljem ladje Achille Lauro.

Med zadnjimi se je v tekmo spustila tudi nekdanja avstrijska zunanja ministrica in predsedniška kandidatka, dosedanja komisarka EU-ja za mednarodno sodelovanje, sicer dobra poznavalka sistema OZN-a Ferrero Waldnerjeva, ki pa je pogorela že med uvodnimi glasovanji. Njena nenadna kandidatura in šušljanja, da si je že zagotovila podporo največjih sil v tekmi z zagovornikom islama, je pri mnogih povzročila odpor.

Nova generalna direktorica je vse prej kot neznanka in je le dokazala, kako pomembna je tiha diplomacija. Bokova je bolgarska veleposlanica v Franciji in je vseskozi sistematično pripravljala naskok na simbolno pariško palačo. Je izurjena diplomatka, ki je bila slabi dve leti (1996-97) bolgarska zunanja ministrica in kandidatka za podpredsednico države.

Doma je bila Bokova deležna le polovične naklonjenosti, ker prihaja iz privilegirane družine nekdanjega visokega partijskega funkcionarja. Bolgarija ji je kljub temu pomagala s 100.000 evri, ki jih je porabila za predvolilna potovanja v pomembnejše prestolnice. Bokova, ki je vidna članica opozicijske socialistične stranke, bo na vodilnem mestu Unesca nasledila Japonca Koičira Matsuro.