Zakoni o uporabi jezika lahko pravice manjšin zavarujejo ali pa jih kršijo: slovaški zakon, ki bo v veljavo stopil 1. septembra, je že eden takih, ki buri duhove. Zakon namreč predpisuje kazni do 5.000 evrov za tiste, ki bodo kršili pravila o uporabi in promoviranju slovaščine v javnosti. V komunikaciji z javnimi uslužbenci bo po novem namreč uporaba drugih jezikov razen slovaščine kazniva. Madžarska meni, da je zakon diskriminatoren do madžarske manjšine, in se bo po pomoč obrnila na Združene narode. "Madžarska se bo obrnila na Združene narode in Svet Evrope glede slovaškega zakona o jeziku," je dejal madžarski zunanji minister Peter Balazs.

Slovaščina pred vsemi drugimi jeziki
Novi zakon ureja uporabo slovaščine v komunikaciji z javnimi uradniki: ne le s policisti, temveč tudi z učitelji, zdravniki, osebjem v zdravstvenih ustanovah in drugimi, izjeme pa ostajajo območja, kjer manjšina predstavlja več kot petino prebivalcev. To med drugim pomeni, da morajo tudi madžarske jezikovne šole upravljati v slovaškem jeziku, kar je svojevrsten nesmisel. Določilo zakona tudi ureja pravila glede napisov na spomenikih: lahko so zapisani v več jezikih, toda velikost črk v tujem jeziku ne sme biti večja od črk v slovaščini.

Madžarsko govoreči državljani, ki predstavljajo desetino prebivalstva, živijo pa po večini na jugu države, omenjeni zakon vidijo kot neposreden napad na njihovo pravico o uporabi maternega jezika. Enako mislijo tudi politiki v sosednji Madžarski in dolgoletni prepir med državama se hitro sprevrača v vse ostrejši boj.

Zbadanje med državama ni nič novega
Slovaška levousmerjena populistična vlada namreč že vse od svojega prihoda na oblast leta 2006 zbada Madžarsko: lani je preložila načrte o skupnem učbeniku madžarsko-slovaške zgodovine, potem pa javno podprla dekrete, ki so po letu 1945 izgnali večino Nemcev in številne Madžare iz takratne Češkoslovaške, rekoč, da je bila to kazen za njihove simpatije z nacisti.

Slovaška stranka, ki predstavlja interese madžarske manjšine, je novi zakon označila kot jezikovni imperializem iz 19. stoletja, podobno pa udare vračajo drugi Slovaki, ki Madžare obtožujejo, da so v 19. stoletju v času Habsburžanov vladali celotni regiji in dejansko oni "zganjali" imperializem.

Eno glavnih zagat pri zakonu predstavlja interpretacija besedne zveze "v javnosti". Ali bi na primer madžarsko govoreči klub poezije moral urediti, da bi njihove sestanke prevedli v slovaščino? Najverjetneje ne, toda precej nenavadno je, da je o tem sploh treba razmišljati, zaključuje novinar Economista.

(prirejeno po Economistu)