Za prepovedi so se odločili, da bi preprečili napetosti med prebivalci, so sporočili uradniki. Prosilce za azil bodo namestili v posebne centre, večinoma v nekdanje vojaške barake oz. vojašnice. Prvega so že odprli v Bremgartnu. Švica ima v primerjavi z evropskim povprečjem občutno višji odstotek prosilcev za azil, nekdaj precej naklonjeno zakonodajo pa so junija precej poostrili.

Kot poroča BBC, je kontroverzna napoved odraz naraščajočega nezadovoljstva švicarskih volivcev zaradi števila prosilcev za azil glede na število prebivalcev. Švica ima namreč enega največjih odstotkov prosilcev v Evropi: v Švici je razmerje 1 prosilec za azil na 332 prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje 1 prosilec na 625 prebivalcev. Trenutno za azil v Švici prosi okoli 48.000 ljudi.

Roman Staub, župan Menzingena, je dejal, da bi morali prosilcem za azil prepovedati gibanje na "občutljivih območjih", kot je bližina šol. "To je zagotovo občutljivo območje, saj lahko tu prosilci srečajo naše šolarje, mlade deklice in fante," je dejal Staub. V Menzingenu bodo za prosilce za azil zaprta celo vrata cerkve.

Aktivisti za človekove pravice so ogorčeni in so ukrepe označili za rasistične. Švicarska vlada je v odzivu dejala, da napovedani ukrepi v posameznih mestih niso uradne prepovedi, ki bi jih uvedla vlada, hkrati pa je priznala, da je vladni oddelek za imigracije uskladil ostra pravila s posameznimi mestnimi sveti.

Junija so švicarski volivci z veliko podporo potrdili kontroverzno poostritev zakonodaje na področju pridobivanja azila.