Na zahodu Ukrajine so aktivisti zavzeli sedež regionalne vlade v Ivano-Frankivsku, enako pa naj bi se zgodilo tudi s sedežem vlade v Černivciju. O protestih BBC poroča tudi iz Lutska na severozahodu in Sumija na vzhodu. V samem Kijevu so protestniki ponoči postavili nove barikade.

Francija in Nemčija na pogovor poklicali ukrajinska veleposlanika
Medtem sta Francija in Nemčija zaradi dogajanja v Ukrajini na pogovor poklicali ukrajinska veleposlanika v Parizu in Berlinu. Kot je dejal francoski zunanji minister Laurent Fabius, so veleposlanika poklicali, da bi obsodili ravnanje ukrajinskih oblasti ob protivladnih protestih. "Izrečeni so bili ukazi za streljanje na množico, kar je brez dvoma nesprejemljivo," je bil oster Fabius. Ob tem je bil kritičen do zakonodaje proti protestnemu gibanju, ki jo je ukrajinska vlada v naglici sprejela pretekli teden. Fabius je tudi v stiku z nekdanjim svetovnim boksarskim prvakom Vitalijem Kličkom, ki je eden izmed ključnih opozicijskih vodij.

Na zagovor je ukrajinskega veleposlanika poklicala tudi Nemčija. "Želimo pokazati, da z našimi kritikami mislimo resno," je dejal tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Martin Schäfer. "Upamo in domnevamo, da sta vlada in opozicija spoznali, da je nasilje nesmiselno in da vsakršno novo zaostrovanje z več žrtvami Ukrajini ne bo prineslo nič dobrega," je dodal. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je ukrajinskega kolega Leonida Kozaro pozval "k prenehanju uporabe sile proti mirnim protestnikom".

Kijev bo danes obiskal tudi evropski komisar za širitev Stefan Fuele, ki se bo srečal s predstavniki vlade in opozicije. Janukovič je na mesto vodje svoje administracije imenoval ministra za varnost in obrambo Andrija Klujeva.

Protestniki tudi danes vztrajajo na Trgu neodvisnosti in vzklikajo "Sramota!", saj ne verjamejo v sklenitev dogovora s predsednikom.

Trije opozicijski voditelji, poleg Klička še Arsenij Jacenjuk in Oleg Tjagnibok, ki predstavljajo glavne tri opozicijske stranke, so v strahu pred novim prelivanjem krvi. Kot je pojasnil Kličko, Janukovič po dveh dneh pogovorov ni pripravljen na večji kompromis.

Postavitev varnostnega območja
"Več ur pogovorov je šlo v prazno," je dejal Kličko zbrani množici na Trgu neodvisnosti, v kateri so nekateri zažigali gume. "Zdaj razumem, da je sedeti za mizo s človekom, ki se je odločil, da ti bo lagal, nesmiselno. Resnično si želim, da bi se prelivanje krvi ustavilo in da ne bo več nihče umrl ... Jaz bom preživel, a bojim se, da bodo nove smrtne žrtve, tega se bojim," je dejal Kličko in poudaril, da so bili dvodnevni pogovori z Janukovičem "veliko razočaranje".

Novo nasilje naj bi ustavili tako, da so med protestnike in policiste postavili t. i. varnostno območje, s čimer je dostop do glavnega protestniškega šotorišča na Trgu neodvisnosti za policiste nemogoč.

Izpustitev protestnikov
Sicer pa je vodja ukrajinske opozicijske nacionalistične stranke Svoboda Oleg Tjagnibok dejal, da je bil v četrtkovih štiriurnih pogajanjih le dosežen neki napredek, saj so predstavniki oblasti obljubili, da bodo izpustili aretirane protestnike.

Prav tako naj bi spremenili drakonski protiprotestniški zakon, ki prepoveduje postavljanje šotorov in odrov na javnih mestih, če tega posebej ne dovolijo pristojne oblasti. Po novem je prepovedano protestiranje z več kot petimi avtomobili - če ti vozijo v koloni drug tik za drugim, je zagrožena kazen odvzem vozniškega izpita za dve leti. Prav tako je prepovedano zborovanje, če se na enem mestu zbere pet ljudi. Prav tako je prepovedano žaljenje vladnih uradnikov, za kar je zagrožena kazen enoletno prisilno delo.

Protesti v Ukrajini potekajo že skoraj dva meseca. Zaradi izbruha nasilja je umrlo pet ljudi, več sto je bilo ranjenih. Protestniki nasprotujejo odločitvi predsednika Viktorja Janukoviča, ki ni podpisal sporazuma za približevanje EU-ju, kar je bila sicer ena izmed njegovih predvolilnih obljub pred tremi leti. Nato pa je ukrajinska vlada 16. januarja sprejela že omenjeni zakon, ki je oviral protestniško gibanje.

Rasmussen izrazil zaskrbljenost nad pritiskom Rusije na njene sosede
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen se je med obiskom v Sloveniji dotaknil tudi razmer v Ukrajini. Izrazil je zaskrbljenost zaradi pritiska Rusije na njene sosede, Moskvo pa spomnil na 15 let star dogovor Ovseja, da se lahko vsaka država svobodno odloči, kateremu zavezništvu se bo pridružila. Kot je dejal Rasmussen, se Zahod ne vmešava v dogodke v Ukrajini. "Ko pa govorimo o vmešavanju, sem zaskrbljen nad pritiskom Rusije na njene sosede. Videli smo ruski pritisk na Armenijo, videli smo ruski gospodarski pritisk na Ukrajino, vključno z grožnjami s cenami plina. Videli smo ruski pritisk na Gruzijo in Moldavijo," je dejal generalni sekretar Nata.