Policija je posredovala s solzivcem, dogajanje pa je že zahtevalo smrtno žrtev.
Protestnike na atenskem trgu Sintagma je napadlo okoli 500 mladih izgrednikov, ki so med ljudmi sprožili paniko in se zapletli v spopade s protestniki. Na udeležence protestov, člane komunističnih sindikalnih združenj, ki so skrbeli za varnost, in policijo naj bi metali kamenje, zažigalne naprave in steklenice.

Policija je poskušala razjarjeno množico razgnati s solzivcem. Več tisoč ljudi je v paniki zbežalo s trga, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pri tem naj bi po navedbah grških oblasti umrl en človek, ki mu je odpovedalo srce.

V Atenah naj bi se po navedbah policije zbralo okoli 70.000 ljudi, v drugih grških mestih pa še 55.000, medtem ko sindikati govorijo o 200.000 protestnikih. V vsakem primeru gre za največje demonstracije po izbruhu dolžniške krize v državi.

Nasilje je izbruhnilo že v sredo, na prvi dan 48-urne splošne stavke v državi, ki jo po vsej državi spremljajo množični protesti proti novim varčevalnim ukrepom grške vlade. Ranjenih je bilo najmanj 45 ljudi, škodo pa so utrpeli tudi trgovine, banke in hoteli v središču Aten.

Zelena luč za varčevalne ukrepe
Drugi dan stavke, ki je prizadela tako rekoč vse dejavnosti, je sovpadel s končnim glasovanjem o novem svežnju varčevalnih ukrepov v parlamentu. Poslanci so ukrepe potrdili, zanje so glasovali vsi razen enega izmed poslancev vladajoče socialistične stranke, čeprav so pred tem poročali, da naj bi bilo med socialisti zaradi novega zategovanja pasu nekaj nesoglasij.
Poslanci so sicer v sredo zvečer v prvem branju že podprli predlog zakona, ki med drugim predvideva nova povišanja davkov ter sveže reze v pokojnine in plače, danes pa bodo glasovali o vsakem posamičnem členu predloga zakona.
Sprejetje novih varčevalnih ukrepov je bil pogoj za nadaljnjo pomoč Grčiji iz 110 milijard evrov vrednega sklada, ki so ga državi lani zagotovili Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Brez izplačila naslednjega obroka v višini osem milijard evrov naj bi Grčiji že sredi novembra grozila plačilna nesposobnost.

Čeprav je močno zadolžena Grčija sprejela že več rezov v javnem sektorju in povišanje davkov, pa vse to ni bilo dovolj, da ne bi država še naprej drvela proti bankrotu, ki bi lahko zamajal temelje celotnega evrskega območja.

Brez ukrepov ni posojila
Novi ukrepi znova vključujejo višje davke, sveže reze v pokojnine in plače ter prerazporeditev 30.000 javnih uslužbencev na delovna mesta s plačo v višini le 60 odstotkov njihove osnovne, pri čemer jih po letu dni čaka premestitev ali odpustitev.

Sprejetje novih ukrepov so zahtevale Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF), ki so obubožani državi lani zagotovili 110 milijard evrov vredno posojilo, v okviru katerega Atene zdaj čakajo na izplačilo nove tranše v višini osmih milijard evrov, ki je nujna za poplačilo obveznosti države glede plač in pokojnin.