Posledice podnebnih sprememb na zdravje bodo v naslednjih desetletjih prizadele večino svetovnega prebivalstva. Skupaj z znanstveniki univerze University College iz Londona je Lancet objavil poročilo, v zaključku katerega so avtorji poudarili, da se bodo morale storitve javnega zdravstva prilagoditi vsem spremembam. Kot so zapisali, naj bi se temperatura površja v tem stoletju zvišala za več kot še dopustni dve stopinji C: temperature se bodo povišale predvsem v višje ležečih krajih, kjer naj bi se do leta 2090 zvišale za 2 do 3 stopinje, v Kanadi, Grenlandiji in Sibiriji pa kar za 4 do 5 stopinj Celzija.

Poročilo je sestavljeno iz petih delov, v katerih se ukvarjajo z globalno grožnjo zdravju, pri čemer so upoštevali tudi socialne in politične vidike. "Z izjemo majhne skupine predanih raziskovalcev sklepam, da se je zdravstveni lobij pozno vključil v to debato. A veliko lahko storimo za varovanje življenja milijard ljudi zdaj in v prihodnosti," je zapisal vodilni avtor, profesor Anthony Costello, z inštituta za globalno zdravje. Eden izmed ključnih izzivov za prihodnost je izboljšanje nadzora v zdravstvu in osnovnih informacij o zdravstvu v najrevnejših državah in medsebojna izmenjava znanja ter prilagajanje strategij na lokalne razmere.

Ena izmed osrednjih točk poročila je napoved masovnih selitev kot posledica podnebnih sprememb: skoraj vsak teden beremo o ogroženih prebivalcih, predvsem v Afriki in delih Azije, za katere imajo podnebne spremembe najpogubnejše posledice.

Poziv k večji vlogi medicine
Ob tem so avtorji poročila posebno pozornost namenili zdravnikom, saj so mnenja, da morajo v zdravstvu še posebej premišljeno načrtovati učinkovito ukrepanje. "Medicina se mora zbuditi, če želi rešiti milijarde življenj. To je razlog, zakaj je medicina omenjena v Lancetu (op. poročilu): edini učinkovit način je, da delamo skupaj z zdravniki in drugimi strokovnjaki, da bi sporočilo doseglo najširše množice," je dejal Mark Maslin z univerze University College London. "Biti klimatolog in skakati gor in dol ter si pri tem puliti lase in govoriti, "vsi bomo umrli na grozovit način", ni pravi način, ne učinkuje."

V poročilu so se dotaknili številnih tem: od prilagajanja vse toplejšemu svetu, ki je ključna skrb za zdravstveno infrastrukturo, do lokalnega poznavanja podnebnih sprememb na zdravje, ki igra ključno vlogo. Seveda so se avtorji dotaknili tudi vloge politikov pri odpravljanju posledic podnebnih sprememb oz. njihovem zmanjšanju.

Ljudje največja grožnja samim sebi
Čeprav na nekatere prenašalci bolezni, kot je salmonela, sprememba temperature vpliva, tudi tako, da izginejo, pa avtorji poročila menijo, da so še vedno največja globalna grožnja ljudje samim sebi. Po njihovem mnenju bodo podnebne spremembe še povečale razpad med bogatimi in revnimi, pri čemer bodo zadnji najprej občutili posledice sprememb: največje posledice bodo imele podnebne spremembe na tiste, ki imajo najbolj omejen dostop do vodnih in drugih virov, in ki so k spremembam dejansko najmanj doprinesli.

Povečevanje števila prebivalcev, predvsem v najmanj razvitih državah, bo v kombinaciji s podnebnimi spremembami povzročilo nesorazmerje oz. nestabilnost zalog hrane in vode. Kaj bo sledilo? Masovne selitve in posledično nemir med prebivalci. "Indijska vlada je že skoraj dokončala ograjo vzdolž 4.500 kilometrov dolge meje z Bangladešem, s katero želi preprečiti prihod tamkajšnjih prebivalcev." Kot je znano, so nizkoležeči predeli Bangladeša zaradi svoje nizke lege med najbolj ogroženimi kraji na svetu: zaradi toplejšega podnebja se ledeniki vse bolj topijo, vse več je poplav, posledično se viša tudi morska gladina in prebivalci so vse bolj ogroženi.

Globalno zdravstvo je v krizi, opozarjajo v poročilu: vsako leto umre 10 milijonov otrok, več kot 200 milijonov otrok, starih manj kot pet let, je glede razvoja pod zastavljenimi cilji, 800 miljonov ljudi gre vsako noč lačnih v posteljo in 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do čiste pitne vode. Nadalje avtorji opozarajo, da večina držav v razvoju ne bo dosegla ciljev, zastavljenih v milenijskih razvojnih ciljih, do leta 2015. Septembra lani je komisija za socialne determinante, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, izpostavila problem socialnih neenakosti, ki dejansko privedejo do ubijanja, pri tem pa opozorila, da lahko dekle, ki se rodi danes, pričakuje, da bo živela 80 let, če se rodi na enem koncu sveta, in manj kot 45, če se rodi na drugem koncu sveta.

Kljub na prvi pogled zelo črnogledim napovedim, pa avtorji poročila zdajšnjega stanja ne ocenjujejo kot popolnoma negativnega. "Menili smo, da mora naše poročilo skušati postaviti okvir za upanje, in tudi za aktiven načrt, kajti veliko ljudi je šlo, v vprašanju podnebnih sprememb, od stanja zanikanja do stanja šoka," je dejal profesor Costello.

Sodelujoči so se odločili, da se bodo vsaki dve leti sestali na srečanju, na katerem bodo ocenili, kako se zdravstvena industrija spopada oz. prilagaja spremembam. "Zdaj imamo listo prioritet," je dejal urednika Lanceta Richard Horton. "Kar moramo storiti zdaj, je, da o njih govorimo na vsaki konferenci o podnebnih spremembah, o njih je treba pisati, zbirati dokaze in delati na srečanjih vsaki dve leti - dejansko resnično lahko izkoristimo znanost za to, da spremenimo politiko."

K. T.