Hrvaški državljani se tako ne bodo mogli ločiti, podedovati denarja ali odpreti podjetja. Gre za prvo stavko hrvaških sodnikov v zgodovini države.

Sodniki na občinskem sodišču v Zagrebu, ki so v drugi polovici svoje delovne dobe, imajo plače med 1500 in 1700 evrov, pojasnjuje Marijan Bitanga iz Združenja hrvaških sodnikov. Sodnikom plače niso rasle vse od leta 2009, zdaj zahtevajo zvišanje za kar 1300 evrov. Država ponuja bistveno manj.

"Država sodnikom z več kot 25 leti delovne dobe ponuja okrog 500 evrov višjo plačo, začetnikom pa 380 evrov, z vključenimi vsemi dodatki," pravi sodnica Tijana Kokić.

Poleg nizkih plač so sodniki na Hrvaškem tudi preobremenjeni, na leto dobijo kar 1,3 milijona novih sodnih spisov. Zaradi nizkih plač pa imajo težave tudi s sodnimi pomočniki.

"Nekajkrat se mi je zgodilo, da so narok odpovedali, ker sodnik ni imel zapisnikarja. Ljudje odhajajo iz pravosodja zaradi prenizkih plač," opozarja odvetnica Višnja Drenški Lasan.

Po podatkih sodniških združenj naj bi v stavki sodelovalo kar 70 odstotkov prvostopenjskih sodnikov.

Hrvaško pravosodje se leta spopada z očitki o neučinkovitosti, korupciji, predolgih sodnih sporih, ki trajajo tudi po 13 let in dlje, pogosto pa so tudi tarča političnih pritiskov.