Osnutek zakona, ki prepoveduje nošenje burk v javnosti, je spodnji dom belgijskega parlamenta podprl s 136 glasovi za, brez glasov proti in z dvema vzdržanima poslancema, zgornji dom, senat, pa mora o njem še glasovati.

Dovoljene izjeme
Senat naj bi po pričakovanjih zakon podprl, Belgija pa naj bi tako junija ali julija postala prva evropska država, kjer bi bilo na vseh javnih mestih, tudi na ulici, v parkih, na športnih igriščih in v javnih zgradbah, prepovedano nositi burke, ki zakrivajo celotno žensko telo, ali nikabe, ki zakrivajo ves obraz razen oči. Izjeme bodo dovoljene v primerih določenih praznovanj, če bodo to odobrile lokalne oblasti.

V skladu z osnutkom zakona tistim, ki prepovedi ne bi spoštovali oziroma ne bi imeli ustreznega dovoljenja policije, grozi denarna kazen od 15 do 25 evrov ali do sedemdnevna zaporna kazen. Zakon bi lahko uporabili tudi proti potencialno nasilnim demonstrantom, ki si zakrivajo obraze.

Razpad vlade odložil glasovanje
Zeleno luč zakonu je že konec marca prižgal notranjepolitični odbor belgijskega parlamenta. Glasovanje o osnutku v parlamentu se je nekoliko zavleklo, ker je belgijski premier Yves Leterme kralju zaradi razpada vladne koalicije ponudil odstop. Kralj je odstop sprejel, kar pomeni, da bo parlament razpuščen in bodo razpisane predčasne volitve, kar bi sprejetje zakona nekoliko zavleklo. Prepoved nošenja muslimanskih oblačil v javnosti sta podprli tako dozdajšnja opozicija kot vlada, tako da ni pričakovati, da zakon na koncu ne bi bil potrjen.

"Hodeči zapori" za ženske
Belgijski francosko govoreči liberalci, ki so predlagali prepoved, menijo, da nezmožnost identificirati ljudi, ki imajo zakrite obraze, predstavlja nevarnost varnosti in da so burke oziroma nikabe "hodeči zapor" za ženske. V Belgiji po oceneh enega glavnih zagovornikov zakona Daniela Bacquelaineja muslimanska oblačila nosi nekaj sto žensk.

Zakonodajo o prepovedi burk v javnosti pripravlja tudi Francija, ki ima največjo muslimansko populacijo v Evropi.