"Ta trenutek kliče po mediaciji. V zadnjih urah smo prejeli več ponudb in še več jih bomo," je dejal Puigdemont v televizijskem nagovoru. "Ponovil bom, kolikokrat bo treba: dialog in dogovarjanje sta del politične kulture naših ljudi. Država ni dala nobenih pozitivnih odgovorov na naše ponudbe," je poudaril katalonski premier in se obregnil tudi ob torkov govor španskega kralja Filipa VI. ter dejal, da je kralj prezrl milijone Kataloncev.

"Prepričan sem, da bomo v prihajajočih dneh pokazali najboljši obraz naše države, ko bo institucija Katalonija uveljavljala rezultate referenduma," je v pričakovanju razglasitve neodvisnosti dejal Puigdemont.

Iz urada španskega premierja Mariana Rajoya pa so se na to odzvali z nedvoumnim sporočilom: "Če se Puigdemont želi pogovarjati ali pogajati ali vplesti mediatorje, prav dobro ve, kaj mora storiti najprej: spoštovati zakonodajo."

Poslanka razglasitev napovedala za ponedeljek

Katalonija bo v ponedeljek po parlamentarni seji razglasila neodvisnost, je tvitnila poslanka stranke CUP Mireia Boya. "Vemo, da so mogoče odstavitve, aretacije ... vendar smo pripravljeni."

Dokončno odločitev o datumu razglasitve samostojnosti Katalonije naj bi sprejela vodji poslanskih skupin separatističnega zavezništva Junts pel Si (Skupaj za da) in leve stranke CUP (Candidatura d'Unitat Popular), takoj po določitvi dnevnega reda plenarnega zasedanja katalonskega parlamenta.

EU poziva k dialogu
Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je Evropski parlament nagovoril glede položaja v Kataloniji. Špansko in katalonsko stran je pozval k dialogu.

Timmermans je dejal, da so bile podobe nedeljskega referenduma "užaloščujoče", vendar je dodal, da ohranjanje spoštovanja zakonov včasih zahteva proporcionalno uporabo sile.

Poudaril je, da morajo biti ustave vseh držav članic spoštovane in pozval obe strani, naj v skladu z zakonodajo začneta z dialogom, saj mora Španija doseči skupno pot naprej.

"Pravica do samoodločbe ni dovolj za neodvisnost"
Znanstveni sodelavec Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec je za MMC povedal, da sklicevanje na pravico do samoodločbe narodov ni dovolj za zahtevo po neodvisnosti.

"Pravica do samoodločbe je dovolj, če ne posega v pravico oz. načelo ozemeljske celovitosti. Katalonija je namreč del Španije. Gre za vprašanje, v kolikšni meri Španija omejuje Katalonce v njihovem samouresničevanju," meni Lovec in dodaja, da gre z vidika mednarodnega prava pri omejevanju bolj za kršitve temeljnih človekovih pravic, ki pa jih Španija vendarle ne krši.

Razglasitev neodvisnosti Katalonije bi tako špansko vlado postavila v neroden položaj, saj so takšna dejanja lahko točka brez vrnitve. "Ko storiš nekaj takšnega, se ne moreš umakniti, no saj nismo mislili resno, dajte nam samo malo več pravic," pojasnjuje Lovec.

"To pomeni, da je osamosvojitev možna samo na podlagi političnega dejanja - enostranskega ali v dogovoru," pojasnjuje sogovornik in dodaja, da bi "takšno dejanje morale katalonske oblasti tudi izvesti in ubraniti, mednarodna skupnost pa priznati".

Preiskava proti načelniku katalonske policije
Špansko vrhovno sodišče je zaradi domnevnega upora pred nedeljskim referendumom o neodvisnosti Katalonije uvedlo preiskavo proti načelniku katalonske policije Mossos d'Esquadra.

Neimenovani predstavnik sodišča je povedal, da je sodišče Josepa Luisa Trapera in še tri osumljence za petek pozvalo na zaslišanje.

Obtožbe se po poročanju AFP nanašajo na nemire v Barceloni 20. in 21. septembra, potem ko so španske varnostne sile v prizadevanjih za preprečitev referenduma izvedle racije v prostorih katalonske regionalne vlade.

Racije in aretacije predstavnikov regionalne vlade so v katalonski prestolnici sprožile množične proteste, Madrid pa katalonski policiji očita, da v njih ni posredovala.

Sodnica Carmen Lamela, ki vodi preiskavo, je na zaslišanje pozvala tudi voditelja dveh pomembnih civilnih združenj, ki zagovarjata neodvisnost Katalonije - Jordija Cuixarta iz združenja Omnium Cultural in vodjo Katalonske narodne skupščine (ANC) Jordija Sancheza.

Preprečevanje dela policistom
Ti dve združenji sta igrali pomembno vlogo v septembrskih protestih. Protestniki so poškodovali vozila španske civilne garde in policistom preprečevali izstop iz zgradb, kjer so izvajali preiskave.

Po poročanju AFP naj bi na petkovo zaslišanje pozvali tudi Traperjevo namestnico Tereso Laplana.

Po navedbah predstavnika sodišča četverici osumljencev očitajo "kaznivo dejanje upora ... v zvezi z zborovanji in demonstracijami, s katerimi naj bi španskim oblastem s silo preprečili izvajanje njihovih dolžnosti. Po španski zakonodaji je za kaznivo dejanje upora, ki ga zagreši predstavnik oblasti, predvidena kazen do 15 let zapora.

Španske oblasti očitajo policiji Mossos d'Esquadra, da ni zadosti hitro posredovala za pomoč civilni gardi in da na nedeljskem referendumu, ki je za Madrid nezakonit, ni preprečila odprtja volišč.

Merklova ne bo posredovala
Iz Berlina so sporočili, da pozorno spremljajo dogajanje v Španiji. Kot je dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, je za Španijo pomembno, da podpre vladavino prava in ohrani stabilnost. Steffen Seibert je spor med Madridom in Katalonijo označil za notranjo zadevo, zato lahko do rešitve pride samo v okviru španske ustave in demokratičnih pravil.

Kanclerka Merklova se ne zavzema, da bi sama posredovala v konfliktu, saj gre za notranjo zadevo Španije, je še zatrdil Seibert.