Vlada je sprejela soglasno odločitev, da obnovi zakonodajo, zagotovi nevtralnost regionalnih institucij, zagotovi delovanje javnih služb in gospodarskih dejavnosti ter ohrani državljanske pravice prebivalcev, je po izredni seji glede ukrepanja proti Kataloniji pojasnil Rajoy.

S tem sicer ne bodo ukinili avtonomije Katalonije, temveč samo suspendirali regionalno Puigdemontovo vlado, je še poudaril premier.

Ukrepe mora odobriti še senat, zgornji dom španskega parlamenta, v katerem ima prav tako večino Rajoyeva Ljudska stranka, ki zaseda 149 od 266 sedežev. Glasovanje je predvideno v petek, 27. oktobra. Španska vlada je tako opredelila konkretne ukrepe, s katerimi namerava uveljaviti še nikoli uporabljeni 155. člen ustave in ustaviti načrte katalonskih oblasti za razglasitev neodvisnosti.

Prvič uporabljeni člen
Vlada se je že pred tem odločila uveljaviti 155. člen ustave, ki vladi dovoljuje sprejetje nujnih ukrepov, da avtonomno pokrajino prisili v izvajanje svojih obveznosti, ker katalonska regionalna vlada ob izteku postavljenega ultimata ni privolila v končanje prizadevanj za neodvisnost.

Glede uvedbe ukrepov se z vlado strinjajo tudi opozicijski socialisti. Kot sta se v petek dogovorila Rajoy in vodja opozicijskih socialdemokratov Pedro Sanchez, bi bile regionalne volitve v Kataloniji januarja. Na srečanju sta se tudi strinjala, da mora biti cilj ukrepov "ponovna vzpostavitev normalnosti, pravne države in samouprave".

Puigdemont je v četrtkovem pismu španski vladi napovedal, da bo v primeru nadaljnjega zaostrovanja ukrepov španske vlade proti Kataloniji uradno razglasil neodvisnost, danes pa je v udarnem govoru obsodil avtokratske prijeme Madrida. "Ukrepi španske vlade so napad na demokracijo," je dejal in poteze Madrida primerjal s temnimi časi Francove vojaške diktature v 70. letih. Ob tem je dejal še, da Katalonci ne morejo sprejeti "nezakonitih" diktatov španske vlade in da je že pozval katalonski parlament, da se sestane in razpravlja o ukrepih Madrida.

Množični protest v Barceloni
Medtem se je na ulicah Barcelone po ocenah policije zbralo 450.000 zagovornikov neodvisnosti Katalonije, ki protestirajo proti španski vladi. Protestniki med drugim zahtevajo izpustitev voditeljev dveh pomembnih civilnih združenj, ki zagovarjata neodvisnost Katalonije - Jordija Cuixarta iz združenja Omnium Cultural in vodje Katalonske narodne skupščine (ANC) Jordija Sancheza. "Svoboda, svoboda," so vzklikali protestniki.

Sanchez in Cuixart sta obtožena spodbujanja več sto protestnikov k oviranju španske policije. Ta je 1. oktobra skušala preprečiti izvedbo katalonskega referenduma o neodvisnosti, s tem ko je na nekaterih voliščih zasegla glasovnice in volilne skrinjice. Številni protestirajo tudi proti današnji odločitvi španske vlade, da bo ukrepala v skladu s 155. členom španske ustave.

Med udeleženci protestov so tudi številni katalonski politiki, med njimi Puigdemont in barcelonska županja Ada Colau. Ta sicer ne sodi med borce za neodvisnost Katalonije, je pa zelo kritična do vlade v Madridu.