Putin se bo v kitajski prestolnici v torek in sredo udeležil foruma pobude Pas in cesta, s katero je kitajski predsednik Ši po prihodu na oblast leta 2013 hotel obuditi starodavno svilno pot, prek nje pa razširiti politični in gospodarski vpliv Kitajske.

Putin in Ši sta na zadnjem srečanju v Pekingu februarja lani, tik preden je Rusija sprožila vojaško invazijo v Ukrajini, razglasila "partnerstvo brez meja".

"V zadnjem desetletju je Ši skupaj s Putinovo Rusijo zgradil najpomembnejše neformalno zavezništvo na svetu," je ocenil Graham Allison, profesor na univerzi Harvard. "ZDA se bodo morale sprijazniti z neprijetnim dejstvom, da sta hitro rastoča trgovinska tekmica in velesila z največjim jedrskim arzenalom na svetu tesno povezani in združeni v nasprotovanju ZDA," je dodal.

Ameriški predsednik Joe Biden je v preteklosti Šija označil za "diktatorja", o Putinu pa dejal, da je "morilec" in "voditelj, ki ne more ostati na oblasti". Peking in Moskva sta Bidna zaradi teh izjav ostro kritizirala.

Ši velja za najmočnejšega kitajskega voditelja po Mao Cetungu. S Putinom si delita podoben pogled na svet, saj menita, da je Zahod v zatonu. Kitajska ob tem izziva prevlado ZDA na vseh področjih, od kvantnega računalništva do vohunjenja in vojaške moči. Washington je sicer Peking večkrat posvaril, naj Rusiji ne dobavlja orožja za vojno v Ukrajini.

Aleksander Gabujev, direktor centra Carnegie Russia Eurasia Center, je dejal, da je zaradi vojne v Ukrajini malo verjetno, da bi Ši in Putin v javnosti sklepala velike posle, da pa bosta voditelja zagotovo razpravljala o vojaškem in jedrskem sodelovanju. "Menim, da ni v interesu Kitajske, da Ši v javnosti podpisuje dogovore o kakšnih velikih poslih z Rusijo, saj država ne želi biti prikazana kot nekdo, ki prispeva denar v Putinovo vojno blagajno. A Putin bo v Pekingu zagotovo častni gost," je dejal Gabujev.

K zapletenosti vojaškega sodelovanja prispeva tudi negotovost glede usode kitajskega obrambnega ministra Li Šangfuja, ki ga v javnosti ni bilo videti že več kot šest tednov.

Odkar traja vojna v Ukrajini, je Putin le redko zapustil domovino, občasno je obiskal le kakšno izmed držav nekdanje Sovjetske zveze. Lani je sicer odpotoval v Iran, kjer se je osebno pogovarjal s tamkajšnjim vrhovnim voditeljem, ajatolo Alijem Hamenejem.

Plin in trgovina

Putina bosta v Pekingu spremljala direktorja ruskih energetskih velikanov Gazprom in Rosneft, Aleksej Miller in Igor Sečin. Rusija želi namreč skleniti dogovor o prodaji več zemeljskega plina na Kitajsko, zato načrtuje gradnjo plinovoda Moč Sibirije 2, ki bi potekal čez Mongolijo in bi imel letno zmogljivost 50 milijard kubičnih metrov plina. A za zdaj ni jasno, ali bo dogovor o gradnji tega plinovoda dosežen.

Trgovinska izmenjava med Rusijo in Kitajsko se je v prvi polovici letošnjega leta povečala za 30 odstotkov in bo do konca letošnjega leta znašala več kot 200 milijard dolarjev. Rusija je tako zdaj druga največja trgovinska partnerica Kitajske zunaj Azije, za ZDA.