Sakašvili je v Gruziji za 15 dni uvedel vojno stanje, kar je upravičil z besededami, da je država "v stanju popolne agresije ruske mornarice, njihovega letalstva in kopenskih sil". Sekretar gruzijskega sveta za državno varnost Aleksander Lomaja je dejal, da je ta ukrep enakovreden razglasitvi izrednega stanja, vendar zadeva predvsem državne ustanove in skorajda ne vpliva na življenje državljanov.
Sakašvili, ki je nato pozval k takojšnjemu premirju, je še dejal, da so ruske trditve o več kot tisoč civilnih žrtvah v Južni Osetiji "nezaslišana laž", saj v Chinvaliju "ni praktično nobene civilne žrtve". Rusko invazijo je primerjal s tisto leta 1979, ko so sovjetske sile vkorakale v Afganistan.
Preberite tudi:
Južna Osetija po sledeh Kosova?
Komentar Mihe Lamprehta
Medvedjev: Rešitev je umik gruzijskih vojakov
Putin ni varčeval z ostrimi besedami
Iz Pekinga pa je v Severno Osetijo, ki leži v Rusiji, predčasno pripotoval premier Putin, ki je ruske akcije v Južni Osetiji označil za "popolnoma legitimne". "Pozivamo gruzijsko vodstvo, da nemudoma ustavi agresijo v Južni Osetiji in začne spoštovati premirje. Njihove želje, da bi se včlanili v zvezo Nato, žene poskus, da bi v krvave dogodivščine zvabili še druge narode in ljudi. Kar se dogaja v Južni Osetiji, je genocid."
Športniki ostajajo v Pekingu
Gruzijski nacionalni olimpijski komite je dejal, da obstaja možnost, da bi 35 njihovih športnikov zaradi dogajanja v državi zapustilo olimpijske igre v Pekingu in se vrnilo v domovino. Predsednik Sakašvili je to pobudo zavrnil in odločil, da športniki ostajajo na Kitajskem.
"Kuha" se tudi v Abhaziji
Zračne in topniške napade proti Gruziji pa je sprožila še ena gruzijska separatistična republika, Abhazija. S tem želi pregnati gruzijske vojake z območja soteske Kodori, ki je edino območje v Abhaziji, popolnoma pod nadzorom Gruzije.
Kdo nadzoruje porušeno prestolnico?
Za avtonomno republiko Južno Osetijo je sicer še ena nemirna noč, tamkajšnja prestolnica naj bi bila zaradi hudega obstreljevanja in letalskih napadov povsem uničena, brez telefonskih povezav in elektrike. Ruski poveljniki, ki podpirajo južnoosetijske separatistične borce, trdijo, da je Chinvali v njihovih rokah, njihove vojaške operacije pa naj bi bile namenjene izključno temu, da gruzijska oblast sprejme mir.
Drugi dan hudih spopadov so ruska letala bombardirala območja daleč na gruzijskem ozemlju. "Skupili" so jih predvsem vojaški objekti v mestu Gori v bližini južnoosetijske meje, ena bomba pa je zadela tudi stanovanjski objekt.
1991-92: državljanska vojna, Južna Osetija se želi osamosvojiti
2004: gruzijski predsednik postane Mihail Sakašvili
2006: Južni Osetijci na neuradnem referendumu glasujejo za neodvisnost
April 2008: Rusija okrepi vezi z Abhazijo in Južno Osetijo
Avgust 2008: v Južni Osetiji izbruhnejo hudi spopadi
Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass je pred boji iz te nemirne pokrajine v Rusijo samo v zadnjih 36 urah pobegnilo več kot 30.000 ljudi. Po podatkih ruske strani je bilo v spopadih ubitih več kot 1.500 ljudi, tudi 15 ruskih vojakov. Po besedah gruzijskega prozahodnega predsednika Mihaila Sakašvilija, ki trdi, da je Rusija v vojni z njegovo državo, pa je v bojih umrlo 30 Gruzijcev. Gruzija je tudi napovedala, da bo iz Iraka umaknila svoj kontingent z 2.000 vojaki, ki bodo prišli pomagat v domovino.
Rusija: Ne iščemo vojne, ampak mir
"Naši mirovniki in vojaki želijo prisiliti Gruzijo, da sprejme mir," je dejal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, zunanji minister Sergej Lavrov pa je za spopade posredno obtožil Zahod. "Delni krivci za izgubo toliko nedolžnih življenj so tisti, ki Gruziji dobavljajo orožje." Hkrati je Lavrov obtožil Ukrajino, da z dobavo orožja Gruziji sodeluje pri "etničnem čiščenju". "Razmere v Južni Osetiji se slabšajo iz ure v uro, pokrajina je na poti v humanitarno katastrofo." Rusi so sicer potrdili, da so gruzijske sile sestrelile dve njihovi vojaški letali.
Mednarodna skupnost brez rešitve
Diplomatske pobude stranem, da bi odložile orožje, za zdaj še niso obrodile sadov. Varnostnemu svetu Združenih narodov na izrednem zasedanju ni uspelo oblikovati skupne izjave. Velika Britanija, ZDA in Francija vidijo krizo v luči ruskega vmešavanja v gruzijske notranje zadeve, Moskva pa vztraja, da je edini krivec za nasilje Gruzija.
ZDA in Evropska unija sta na nemirno območje poslali skupno delegacijo, iz zveze Nato pa so sporočili, da so "zelo zaskrbljeni". Poljska je pozvala k izrednemu vrhu EU-ja, skupaj z Estonijo, Litvo in Latvijo pa je EU in Nato pozvala, naj se "upreta imperialistični politiki do Gruzije".
A. P.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje