Stavbe, ob pogledu na katere arhitekte bolijo oči in srce, pa še vedno nemirnemu mestu prinašajo upanje na boljše čase po odhodu koalicijskih sil.

"Precej samozavestnejši sem, ko gledam te grozne stavbe. Kot arhitekta me ubija, a z gospodarskega vidika se zdi kar lepa zaupnica," je za Guardian povedal Jolyon Leslie, južnoafriški arhitekt z desetletnimi izkušnjami v obnovi in urbanem načrtovanju v Afganistanu. "Vsi govorijo o gospodarski oseki, a vsi še kar vlagajo v te izumetničene stavbe … vlagajo dolgoročni vložek, da bo mesto ostalo dovolj stabilno, da se jim bo naložba obrestovala."

Elitni stanovanjski blok gradbenika Faizulaha Barakzaja je svojevrsten poklon bogati beri granatnih jabolk Barakzajevega rodnega Kandaharja in je del gradbeniškega buma, ki je v slabih desetih letih spremenil podobo afganistanske prestolnice. Določeni predeli Kabula, nekoč zaspanega gorskega mesta nizkih stavb, so danes polni barvitih, večnadstropnih družinskih palač, ozaljšanih z zrcali in štukaturami. Ena izmed njih ima na terasi celo ultimativni statusni simbol - levjo kletko.
Palače, nakupovalna središča in savne
Premožni proslavljajo poroke svojih otrok v razkošnih poročnih halah - eno obdajajo zlati sloni, pred drugo se dviga visoka maketa Eifflovega stolpa. Tu so hale za bovling, nakupovalna središča z uvoženimi oblačili in hrano ter centri dobrega počutja z bazeni in savnami. Razsipen življenjski slog omogoča priliv tujega denarja in dohodke od mamil, s katerimi je obogatela majhna elita, medtem ko se večina države še vedno spopada s hudo revščino, podhranjenostjo, nepismenostjo in eno najnižjih pričakovanih življenjskih dob na svetu.

Natove sile bodo državo zapustile do konca leta 2014, z njihovim odhodom pa bosta močno upadla tudi priliv denarja in poraba. V državi vlada vsesplošen preplah, da se bo Afganistan ob tem gospodarsko sesul, varnost bo načeta, država pa da bo padla v novo državljansko vojno, ki je razdejala državo v 90.

Cene najemnin in zemlje v prestolnici so padle, ljudje pa svoje premoženje vlagajo raje v bolj prenosljive dobrine. To ni težko v državi, kjer je še vedno težko slediti denarju - tako je nekdanji podpredsednik nekoč letel v eno izmed zalivskih držav z 52 milijoni dolarjev gotovine, kot je zapisano v ameriški diplomatski depeši, ki jo je objavil WikiLeaks. Zaupanje v finančni sistem je še dodatno načel skorajšnji propad zasebne banke Kabul Bank zaradi korupcijskega škandala leta 2010.

Razkazovanje bogastva
A kljub temu v Kabulu vse bolj rastejo tvegani stanovanjski bloki. Betonski in opečnati zidovi rastejo vse višje - kljub zakonom načrtovanja, pogostim potresom in vojni ogroženosti. "Fraza '2014' je oblika psihološke vojne. Vsi govorijo, da Američani odhajajo, ampak to ni res. Preveč so vložili v Afganistan. Trenutne težave so samo ameriška politika, da bi se tako bolje pogodili za strateški pakt dolgoročne vojaške navzočnosti," meni stavbenik Hasan Ali Sakhizada, ki je vložil milijon dolarjev v stanovanjske bloke.

Nove stavbe so dramatično nasprotje nevpadljivim pročeljem domov afganistanske tradicionalne elite, skrite za visokimi, neokrašenimi zidovi. Nova buržoazija hoče svoje bogastvo razkazati. Pred t. i. granatnim blokom se je tako zgodila prometna nesreča, ker je voznik preveč intenzivno gledal v orjaške betonske sadeže, pove Barakzaj ponosno. Sam je osebno opremil pristrešno stanovanje, do katerega pelje pozlačeno dvigalo, z usnjenim pohištvom, stropovi so pozlačeni in izrezljani, na tleh se sveti pološčen parket, kipi so neonsko osvetljeni v rožnati, zeleni in modri barvi, televizija pa se upravlja z glasovnimi ukazi.
"Hotel sem, da bi bilo čim bolj razkošno," pove Barakzaj med srkanjem bojda najboljše kave v Kabulu. "Ene izmed mojih sanj so bile, da bi blatne hiše spremenil v betonske in lepe kot v naših sosedah Indiji in Pakistanu. Drugod je veliko visokih stavb, zakaj torej ne še v Afganistanu?"