Srbski premier Ivica Dačić je sodelovanje s haaškim sodiščem omejil zgolj na tehnično raven in v znak protesta celo odpovedal za prihodnji teden napovedano konferenco o dosežkih tega mednarodnega tribunala. "Ni čudno, če bi bila Srba, bi bila zagotovo obsojena," je dejala ženska srednjih let, ko sem jo povprašala za mnenje o oprostilni sodbi. "Pričakujem, da se bo vendarle našel nekdo, ki bo popravil to mednarodno sramoto," pa je bil optimističen starejši upokojenec.
Takšnih, ki bi verjeli, da bo kdo obsojen tudi za zločine nad Srbi, je v Srbiji vse manj. Ko je haaško sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo poveljnika muslimanskih sil na srebreniškem območju Naserja Orića, nekdanjega telesnega stražarja Slobodana Miloševića, ki naj bi zakrivil številne zločine nad Srbi dve leti pred srbskim genocidom nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, je bilo zaupanje v Haag močno omajano. Osvobodilna sodba Ramushu Haradinaju, nekdanjemu kosovskemu premierju in vodji Osvobodilne vojske Kosova, ki zdaj čaka na novo sodbo, je sodu izbila dno.
Aprila lani, ko je haaško sodišče obsodilo generala Gotovino in Markača na 24 oziroma 18 let zapora, predvsem pa zato, ker je s tem priznalo organiziran zločin, so bili v Beogradu pozitivno presenečeni. Prvič je nekdo drug na haaško sodišče gledal kot na pristransko, Srbom pa se je zaupanje v to mednarodno sodno ustanovo povrnilo. Odziv oblasti, takrat še pod vodstvom predsednika Borisa Tadića, ni bil veličastno zmagovit. Sporočilo je bilo – sodba bo gotovo pripomogla k pomiritvi v regiji.
Te dni je slišati diametralno nasprotna sporočila. In glede na to, da večina anketiranih Srbov ne verjame, da bodo hrvaške oblasti zdaj same kaznovale krivce za zločine v operaciji Nevihta in po njej, niti ni čudno, da je tako.
Dolga pot domov
Šok po oprostitvi generalov so skušali ob molitvi v beograjski cerkvi svetega Marka danes prebroditi številni pregnani Srbi, ki jih po Nevihti tudi v Srbiji niso sprejeli odprtih rok. Režim Slobodana Miloševića jim je preprečil prihod v Beograd, številni še danes živijo v zbirnih centrih. Postopki vračanja na nekdanje domove na Hrvaškem potekajo že več let, kljub temu pa v Združenju Srbov iz Hrvaške, ki ga vodi Milojko Budimir, pričakujejo, da bo Evropska unija - še pred vstopom Hrvaške v njene vrste - uradni Zagreb prisilila, da to pravico prizna vsem prebeglim in da jim vrne človeško dostojanstvo. "Čeprav so zaprli poglavje 23, ki govori o pravosodju in temeljnih človekovih pravicah, niso rešili težav pregnanih Srbov," pojasnjuje Budimir.
Dokumentacijsko-informacijsko društvo Veritas trdi, da je bilo po njihovih podatkih iz Krajine pregnanih več kot 200 tisoč Srbov in ubitih 2.000. Med žrtvami naj bi bilo 1.200 civilistov - med njimi 500 žensk -, večinoma ostarelih in onemoglih, torej takšnih, ki niso mogli pobegniti. Zato je Veritas društvo, ki skuša s podatki pomagati državi, od katere pričakuje, da ne bo odstopila od tožbe za genocid proti Hrvaški. Za genocid sicer državi tožita druga drugo, po mnenju predsednika Veritasa Save Štrbca pa je zdaj srbska tožba še edina pravna možnost, ki bi lahko tudi pravno zadovoljila srbske žrtve.
Nikolić ... ustaš?
Včerajšnji protest Srbske radikalne stranke pred srbskim predsedstvom, ko so skušali zažgati hrvaško zastavo, nato pa so jo poteptali, ni nekaj, na kar bi bila večina Srbov ponosna. Skrb vzbujajoče pa je, da so se tokrat zelo negativno odzvali v zmernih krogih, v katerih večji del krivde za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije pripisujejo srbski strani in jih priznavajo. Radikalci so sicer tudi predsednika Tomislava Nikolića, ki je bil pred ustanovitvijo Srbske napredne stranke drugi človek njihove stranke, ozmerjali z ustašem. Predvsem pa so srbskim oblastem očitali mlahavost, ko gre za haaško sodišče in obtožence iz Srbije. Če je Hrvaška lahko obranila svoja junaka, zakaj tega ne more storiti tudi Srbija, so se vprašali. Tudi v primeru vodje radikalcev Vojislava Šešlja, ki je v Haagu že devet let, in sicer zaradi pregona 40 tisoč Hrvatov iz Vojvodine, ki se prav tako ne morejo vrniti na nekdanje domove.
Skrajno desno gibanje Dveri, ki je prav tako kot Srbska radikalna stranka na majskih volitvah za las zgrešilo 5-odstotni parlamentarni prag, je na včerajšnjem protestu pred predstavništvom Evropske komisije za haaško sodbo obtožilo Evropsko unijo – čeprav izmed petih sodnikov prizivnega sodišča prav dva iz Unije, Italije in Malte, nista podrla oprostilne sodbe. Gibanje Dveri v nasprotovanju Uniji ni osamljeno. Demokratska stranka Srbije nekdanjega premierja in predsednika Vojislava Koštunice od oblasti zahteva, da Srbija evropsko pot nemudoma prekine. Bruselj je kriv tako za haaške sodbe kot za kosovsko neodvisnost.
V pričakovanju novega udarca
Zato ni čudno, da je premier Ivica Dačić sinoči o razmerah v regiji govoril z visoko predstavnico Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton. Kosovski dnevnik Koha Ditore trdi, da je Dačić prosil za preložitev dialoga Beograd-Priština, ki bi se moral nadaljevati decembra, saj se v Beogradu bojijo nove oprostilne sodbe za Ramusha Haradinaja. Sodbo bodo v Haagu izrekli 29. novembra, na dan albanske zastave. Tudi nekdanji kosovski premier in vodja Osvobodilne vojske Kosova Agim Ceku, ki je bil na osnovi srbske mednarodne tiralice zaradi vojnih zločinov oktobra 2003 začasno prijet v Sloveniji, za ta dan napoveduje veliko slavje, saj v Prištini oprostitev Haradinaja vsekakor pričakujejo.
Srbski premier je sicer haaško sodišče označil kot sramoto za Združene narode, ki so ga ustanovili, saj se je po njegovem mnenju dokončno izkazalo kot haaško sodišče za srbske zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Sodišče je uzakonilo pravico – Srbe na vrbe," je dejal Dačić. Ostro se je odzval tudi na pobudo selektorja hrvaške nogometne reprezentance, da naj tekmo proti Srbiji s častnim strelom začne Ante Gotovina. "Ali naj v Beogradu častni udarec izvede vnuk Slobodana Miloševića? Ali morda Veselin Šljivančanin, ki je že odslužil kazen?" se je vprašal Dačić.
Veselin Šljivančanin, ki je bil za zločine v Vukovarju, ki se jih Hrvati spominjajo danes, sprva obsojen na 5 let zapora, pozneje pa mu je prizivno sodišče, ki mu je, zanimivo, kot tokrat, ko so osvobodili Gotovino in Markača, predsedoval ameriški sodnik Theodor Meron, kazen zvišalo na 17 let zapora, je bil na koncu zaradi prevelike razlike v sodbi predčasno izpuščen iz haaškega zapora. Že takrat je v srbskih medijih pozitivno govoril o "sotrpinih" iz Scheveningna. Danes pa je, vsaj tako poročajo tukajšnji mediji, hrvaškima generaloma čestital za oprostitev. Meni, da sta tako kot on pošteno opravila svoje delo, za zločine, ki so se zgodili tako v Vukovarju kot med Nevihto, pa bi morali odgovarjati krivci – tisti, ki so jih ukazali.
Za MMC Marta Razboršek,
dopisnica RTV Slovenija iz Beograda
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje