Nekatera refrendumska vprašanja so Američane pritegnila na volišča. Foto: EPA
Nekatera refrendumska vprašanja so Američane pritegnila na volišča. Foto: EPA
Poroka dveh istospolno usmerjenih
Vprašanje o porokah med istospolnimi je sporno po vsem svetu. Foto: EPA
Volivci v Južni Dakoti
Južna Dakota je sicer tradicionalno republikanska, a tokrat konservativcem ni uspelo prepričati. Foto: EPA
Michael J. Fox
Michael J. Fox je najglasnejši zagovornik raziskav razvojnih celic. Foto: EPA
Al Gore
Gore te dni s filmom Neprijetna resnica pridobiva podpornike proti splošnemu segrevanju ozračja. Foto: EPA

Na splošno bi tudi za izide številnih referendumov lahko rekli, da so odsevali zmagoslavje demokratov, ki so na torkovih kongresnih volitvah, kot kaže, osvojili oba domova.



V Arizoni za gejevske poroke
Republikance najbolj skeli odmevna zavrnitev pobude za ustavno prepoved porok med homoseksualci v Arizoni, ki je sicer trdno v rokah zmernega republikanskega senatorja Johna McCaina. Zagovorniki pravic homoseksualcev tako slavijo, pa čeprav so bili podobni referendumi v drugih sedmih državah (Virginija, Južna Karolina, Wisconsin, Tennessee, Južna Dakota, Kolorado in Idaho) uspešni in so tamkajšnji volivci poroko opredelili le kot zvezo moškega in ženske. Verjetno so se borci za pravice gejev v letih boja naučili gledati na kozarec kot napol poln, in ne napol prazen. Kakor koli že, odstotki v korist pravicam homoseksualcev so se izpred dveh let vsekakor izboljšali.

Južna Dakota razočarala republikance
V Južni Dakoti so volivci zavrnili precedenčno, skoraj popolno prepoved splava, celo v primerih incesta in posilstva. Edina izjema bi bila življenjska ogroženost ženske. Čeprav bi bil zakon protiustaven, so predlagatelji spornega referenduma upali na posredovanje zveznega vrhovnega sodišča, ki je v rokah konservativcev, zgodba pa bi se tam lahko razpletla podobno kot na predsedniških volitvah leta 2000, ko je vrhovno sodišče preglasilo voljo ljudstva in za predsednika potrdilo Georgea Busha. Konservativna večina bi tako lahko celo razveljavila slovito odločitev sodišča iz leta 1973 v primeru Roe proti Wade, ki je priznala ustavno pravico do splava.

Tako arizonska kot tudi južnodakotska pobuda sta bili zelo očitno podani, da bi privabili na volišča najzvestejšo republikansko bazo - skrajne verske desničarje. Konservativci so upali, da bo taktika obrodila sadove, kot jih je na predsedniških voitvah leta 2004. Obe tematiki že leta delita ameriške volivce.

Michael J. Fox prepričal Misurijce
Še tretji veliki demokratski uspeh pa so slavili v Misuriju, kjer so demokrati podali referendumsko pobudo o financiranju raziskav izvornih celic človeških zarodkov. Volivci so vprašanje potrdili s tesno večino. Prav tako za las je tam zmagala demokratska senatorska kandidatka Claire McCaskill, ki se je v volilnih oglasih pojavljala v zvezdniški družbi Michaela J. Foxa, igralca in najbolj znanega parkinsonovega bolnika, ki je eden največjih podpornikov raziskav izvornih celic. Nasprotniki se zdaj bojijo, da bo odločitev vodila v človeško kloniranje.

Demokrati bodo zvišali plače
V Arizoni, Koloradu, Misuriju, Montani, Ohiu in Nevadi so uspeli referendumi o povišanju minimalne plače - še ena zmaga za demokrate. Med 205 pobudami je bila najpogostejša tista, ki bi oblastem prepovedala, da zasežejo zasebna zemljišča in jih predajo drugim zasebnim lastnikom. Pobudo so podali kot odgovor na nepriljubljeno odločitev zveznega vrhovnega sodišča iz leta 2005, ki je tovrstno početje dovolilo. V devetih zveznih državah so svetost zasebne lastnine z veliko večino potrdili, referendum pa je propadel le v Kaliforniji.

Milijon dolarjev za pridne volivce
Najzabavnejša pobuda je prišla na pamet Arizončanom, ki so kot rešitev za nizko volilno udeležbo predlagali, da bi na prihodnjih volitvah med tistimi, ki so oddali svoj glas, izžrebali dobitnika denarne nagrade v vrednosti milijona dolarjev. Volivcem pa mikavni predlog ni bil všeč in so ga zavrnili. V Ohiu in Arizoni so volivci glasovali za prepoved kajenja na javnih mestih, v Nevadi in Koloradu so zavrnili uzakonitev marihuane, v Pensilvaniji pa bodo vojaškim veteranom razdelili vsakemu 500 dolarjev. Omeniti velja tudi velik uspeh nekdanjih zapornikov, ki bodo na Rhode Islandu spet dobili pravico do udeležbe na volitvah.

Niti Brad Pitt ni bil dovolj
V Kaliforniji pa niti superzvezdniška zelena podpora Billa Clintona, Ala Gora, Julie Roberts in Brada Pitta ni mogla tekmovati z naftnimi velikani, ki so volivce prepričali, da zavrnejo davek na nafto, ki bi omogočil financiranje alternativnih virov energije. Šlo je za eno bolj ogorčenih bitk, za katero sta obe strani zapravili vrtoglavih 150 milijonov dolarjev, Kalifornijci, ki že tako plačujejo enega najdražjih davkov na plin v državi, pa se niso mogli odločiti za še dodatno obdavčitev. Kampanja je bila ena najdražjih v zgodovini ZDA.

K. S.