Karger je že vrsto let zvest ameriškim konservativcem - je le delal za tri različne republikanske predsednike in sodeloval pri devetih predsedniških kampanjah. In čeprav ga kratko pristriženi srebrni lasje, modra poslovna obleka in promocijski material v rokah z napisi kot "Iowa 2012" ne delajo kaj drugačnega od odmevnejših imen v stranki, ki jih največkrat omenjajo za republikanske predsedniške kandidate na volitvah prihodnje leto, ga njegova spolna usmerjenost vseeno ostro loči od Jeba Busha, Mitta Romneyja, Sarah Palin ali Mika Huckabeeja.
Da je gej, Karger nikdar ni skrival, in tudi v času, ko aktivno (morda celo najaktivneje od vseh republikanskih kandidatov) začenja svojo kampanjo, daje vseskozi vedeti, da tistega, kar je, ne misli tajiti. Na zavihku svoje obleke tako nosi priponko, na kateri obvezni patriotski ameriški zastavi delajo družbo mavrične barve gibanja za pravice istospolnih.
Pionir
Ko bo tudi uradno napovedal svojo predsedniško kandidaturo, ne bo le prvi homoseksualni republikanski predsedniški kandidat v ameriški zgodovini, ampak tudi prvi tak kandidat sploh. "Sem borec in skušam spremeniti republikansko stranko in jo odpreti vsem. Če bi vsak istospolno usmerjen človek zapustil republikansko stranko in se pridružil demokratom, bi bila to neumnost. Verjamem v manjšo zvezno vlado in osebno odgovornost, prav tako kot moj junak, Ronald Reagan," je Karger razložil za Guardian.
O Kargerjevi republikanski verodostojnosti ne gre dvomiti. Celo življenje že dela kot eden najbolj cenjenih strategov stranke. Prav tako kot Karl Rove je bil tudi Karger učenec kontroverznega republiaknskega taktika Leeja Atwaterja in je celo odigral ključno vlogo pri reklamiranju zloglasnih "Willie Horton" oglasov, ki so leta 1988 uničili demokratskega kandidata Michaela Dukakisa.
Silovit začetek
Seveda pa se porajajo dvomi glede Kargerjevih dejanskih možnosti proti kandidatom z večjo imensko prepoznavnostjo - in ki so heteroseksualci. Govorimo le o stranki s prevladujočim konservativnim krilom. A Karger se je že zakopal v delo v Iowi in New Hampshiru, zveznih državah, ki sta kot prvi ključni za nominacijski proces. Iowo je tako obiskal v preteklem letu že petkrat, New Hampshire pa kar 11-krat.
Kot edini kandidat do zdaj je lansiral TV-oglase in organiziral ljudska srečanja, privabil prostovoljce in najel osebje. Glede tega, da je praktično nepoznan, je neposredno iskren. Njegov slogan, ki krasi majice, značke in leteče krožnike, ki jih deli na zborovanjih, se glasi: "Fred kdo?" A prav ta strategija mu je prinesla cel val pozitivnih medijskih poročanj, vključno s portretom v Washington Postu.
Karger ve, da je malo možnosti, da kot odkriti gej osvoji republikansko nominacijo. Lahko pa dobi veliko medijske pozornosti in prostor za promoviranje gejevskih pravic, vključno z gejevskimi porokami, in to v stranki, ki to navadno odkrito ignorira. "Če bo treba, bom snel rokavice," napoveduje in ob tem meni, da lahko njegova kampanja zbere 5 milijonov dolarjev.
Na stranskem tiru zaradi spolne usmerjenosti
Odkar je pred mnogimi leti priznal svojo spolno usmerjenost, je Karger glasen zagovornik pravic gejev in eden najbolj znanih kritikov organizacij, še zlasti mormonske cerkve, ki istospolnim porokam nasprotujejo. Zato morda ni čudno, da si republikanski esteblišment na vse kriplje prizadeva, da bi ga izločil. Vplivni Odbor konservativne politične akcije (CPAC) tako prejšnji teden na veliko srečanje potencialnih republikanskih kandidatov v Washingtonu ni povabil Kargerja, a je ta košarico izrabil, da je preusmeril pozornost medijev na svojo stvar.

"Ne morem, da ne bi mislil, da so me izključili izključno zaradi tega, ker sem pač gej ... Nisem neka dvoglava pošast. Hočem zatreti protigejevsko retoriko," je dejal Karger, ki dobiva veliko pisem mladih istospolno usmerjenih ljudi, ki pravijo, da jim je pomagal pri vsakodnevnem spoprijemanju s predsodki in ustrahovanji. Da odkrit gej kandidira za predsednika, je nujno potrebno, meni, pa čeprav pogori. Pravi, da je simbolizem tlakovanja poti pomemben, prav tako, kot je Hillary Clinton utirala pot ženskim kandidatkam, pastor Jesse Jackson pa temnopoltim kandidatom.
Karger upa, da bo kak mlad homoseksualec pogledal njegovo kandidaturo in pomislil: Tudi jaz lahko nekega dne storim to. "To delam za mlade," pravi. "Jaz sem zdaj dobro. Zadovoljen sem v lastni koži. A ko sem odraščal, je bil pekel. Nikomur ne želim, da gre čez kaj takega. To je tisto, kar me motivira. Nič več 'Mr. Nice Guy'."