Spopad se je vnel, ko so pripadniki ruskih varnostnih sil v četrtek obkolili skupino upornikov na goratem gozdnatem delu v bližini meje s Čečenijo. Policija je sporočila, da je v spopadu umrlo okoli 20 upornikov, vendar bi lahko število smrtnih žrtev narastlo, saj se je operacija zavlekla do petka.

Ruske sile so na uporniško "gnezdo" streljale tudi iz helikopterjev. Pred napadom naj bi upornike pozvali k predaji, a so ti na poziv odgovorili s streljanjem.

Glavna tarča operacije naj bi bil voditelj upornikov Doku Umarov, ki je samooklicani voditelj Kavkaškega emirata. 45-letni Umarov je poskušal združiti različne skupine islamskih upornikov in na območju severnega Kavkaza vzpostaviti šeriatsko pravo.

Mir še vedno le pobožna želja
Če lahko za Čečenijo, kjer so se ruske sile dvakrat vojskovale proti separatističnim upornikom, ugotovimo, da so razmere v zadnjih letih malce umirile, pa tega ne moremo reči za druge pokrajine na severnem Kavkazu, kjer so umori, ugrabitve in izsiljevanja še vedno del vsakdana. Nasilje upornih islamskih skrajnežev se meša z aktivnostmi zločinskih tolp, k nestabilnim razmeram pa svoje dodajo še medetnične napetosti.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je nedavno nasilje na severnem Kavkazu označil za največjo rusko notranjo težavo in pri tem priznal, da levji delež krivde za nestabilne razmere nosi vsesplošna revščina skupaj z endemično korupcijo. Ruske sile sicer največjo težavo vidijo v povezanosti upornikov s teroristično mrežo Al Kaida.

Poznavalci menijo, da se je majhnemu jedru islamskih skrajnežev pridružuje vse več mladih, ki v regiji, kjer vladata revščina in brezposelnost, ne vidijo druge perspektive.