Varnostni svet ZN-a je sprejel nov, že četrti, sveženj sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, ki je po trditvah Teherana miroljubne narave, ZDA pa v njem vidijo le krinko za razvoj jedrskega orožja. Sankcije je podprlo 12 članic VS-ja, med njimi tudi Rusija, proti pa sta bili Turčija in Brazilija, medtem ko se je Libanon vzdržal glasovanja.

Moskva in Teheran se že nekaj časa dogovorjata o prodaji sodobnega ruskega sistema protizračne obrambe S-300, pri čemer predvsem ZDA in Izrael močno lobirajo, da se posel ne bi sklenil.

Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da nov sveženj sankcij Rusijo zavezuje k zamrznitvi prodaje obrambnega sistema Iranu, vendar je kmalu nato rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da jo sankcije ne obvezujejo k zamrznitvi pogodbe, saj predvidevajo le prepoved prodaje prenosnih raketnih sistemov, kot so raketometi.

Rusi naveličani Irancev
Po poročanju diplomatov v Moskvi želi Rusija ohraniti posel z protiraketnim sistemom kot skriti adut pri pogajanjih med Iranom in zahodnimi državami. Če bi resolucija ZN-a prepovedala prodajo ruskega sistema Iranu, bi se verjetno še ohladili odnosi med Moskvo in Teheranom, ki že zdaj rusko stran obtožuje zavlačevanja z izvršitvijo posla, za katerega so se dogovorili že pred nekaj leti.

V ZDA je republikanski senator Jon Kyl kritiziral resolucijo o sankcijah, ker v njej ni izrecno omenjena prepoved prodaje omenjenega protiraketnega sistema, in rusko gradnjo iranskega jedrskega reaktorja v Bušerju.

Rusija je dolgo časa odlašala s privolitvijo v nove sankcije proti Iranu in zatrjevala, da kaznovanje le redko prinese uspeh, toda tudi v Moskvi so se naveličali kljubovanja Irana pri razkrivanju podrobnosti o spornem jedrskem programu. Zasebno naj bi se diplomati v Kremlju tudi pritoževali, da so se ruski voditelji že večkrat opekli, ko so skušali iransko stran prepričati o sodelavanju z mednarodno skupnostjo.