"Ruska bojna letala so izvedla natančne napade na osem tarč ISIS-a (op. p. IS-ja) v Siriji. Skupno smo izvedli 20 preletov območja," je po poročanju portala rt.com dejal ruski obrambni minister Igor Konašenko. "Rezultat napadov je bilo uničenje vojaških skladišč. ISIS-ov koordinacijski center v goratem predelu je popolnoma uničen," je dejal Konašenko in poudaril, da so se v napadu izogibali "civilnim infrastrukturnim območjem".

Neimenovani ameriški vir pa je dejal, da ruska letala niso napadla območja, ki so pod nadzorom IS-ja. Ruska letala so napadla položaje na severozahodu države v pokrajinah Latakija, Homs in Hama. Agencija AFP navaja, da je območje napadov v Homsu večinoma pod nadzorom skrajne islamistične Fronte al Nusra, ki je povezana s teroristično mrežo Al Kaida, položaje v Latakiji pa nadzira koalicija Vojska osvoboditve, katere del je tudi Fronta al Nusra. Območja, ki so jih ruska letala napadla v provinci Hama, medtem nadzirajo islamisti in skupine sirskih upornikov.

"Tarče v tem delu države so bile očitno skrbno izbrane. Padec Homsa bi bil za sirskega predsednika Bašarja Al Asada namreč huda strateška izguba, saj bi bilo ozemlje pretežno pod njegovim nadzorom, ki se razteza od Damaska do Sredozemske obale, presekano na pol. Rusija, ki ima v Latakiji in Tartosu svoje mornariške enote, ne skriva, da bi bili ob padcu Al Asada ogroženi njeni interesi," je za Dnevnik Televizije Slovenija poročal Dejan Štamfelj.

Ubitih 36 civilistov, trdi opozicija
Predsednik opozicijske Sirske nacionalne koalicije Haled Hodža je na Twitterju sporočil, da je bilo v napadu ubitih 36 civilistov. Tudi sirska opozicijska aktivistična mreža Lokalni usklajevalni odbori je po poročanju britanskega BBC-ja sporočila, da je bilo ubitih 36 civilistov, med njimi pet otrok. Tarča napadov so bila zgolj območja, ki so jih predtem "osvobodili" sirski uporniki in niso v rokah ne Al Kaide in ne IS-ja, so še zatrdili uporniki. Kot rečeno, Rusija zanika, da bi napadala civilno infrastrukturo.

Moskva o napadu obvestila Washington
Vodja kabineta ruskega predsednika Sergej Ivanov je čez dan zatrdil, da je bila Rusija v nasprotju s koalicijo pod vodstvom ZDA, ki obstreljuje enote borcev v Siriji, k temu povabljena od zakonitih oblasti Sirije, zato se ravna po mednarodnem zakonu. Tudi Damask je potrdil, da je sirski predsednik Bašar Al Asad Rusijo zaprosil za vojaško pomoč "v okviru Putinove pobude za boj proti terorizmu".

Moskva je o napadu predhodno obvestila Washington in izrazila prošnjo, naj se ameriška letala v času misij izogibajo sirskega zračnega prostora.

Okrepljena navzočnost Rusije v Siriji
Rusija že nekaj časa krepi vojaško navzočnost v Siriji, kjer Moskva in Iran podpirata sile, zveste sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu. V zadnjih treh tednih je Rusija v severozahodni del države poslala 28 lovskih letal, 14 helikopterjev, več tankov, protiletalski sistem in 2.000 vojakov. Rusija je sirsko vlado že pred časom oborožila z naprednim orožjem in ji priskrbela vojaške inštruktorje, da so naučili Sirce upravljanja napredne vojaške tehnologije.

Strah pred vrnitvijo borcev v Rusijo
Vodja kabineta ruskega predsednika Sergej Ivanov je dejal, da je odločitev za odpravo vojske povezana z "nacionalnimi interesi", saj ruskega predsednika Vladimirja Putina skrbi veliko število ruskih državljanov, ki so se pridružili terorističnim skupinam v Siriji. "Na tisoče jih je odšlo, ruska državna varnost pa bi bila v primeru njihove vrnitve domov ogrožena," je dodal.

Putin je danes poudaril, da mora Moskva delovati preventivno in uničiti džihadiste v Siriji, preden bodo predstavljali grožnjo bliže Rusiji. "Edini pravilen način boja proti terorizmu ... je preventivno ukrepanje, torej da se borimo proti teroristom na ozemlju, ki so ga že zasegli, ne da jih čakamo, da pridejo do nas."

Srečanje po letu dni
Za avtorizacijo odprave ruskih sil na tuja bojišča je zgornji dom ruskega parlamenta zaprosil sam ruski predsednik, ki je v teh dneh v New Yorku na 70. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (ZN). Putin se je v ponedeljek po skoraj letu dni le sešel z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta govorila predvsem o krizi v Siriji in kako s skupnimi močmi nastopiti proti skrajni Islamski državi (IS).

Putin in Obama sta se strinjala, da je izkoreninjenje IS-ja poglaviten cilj, razhajala pa sta se v tem, kakšno vlogo naj bi pri tem igral Al Asad. ZDA namreč vztrajajo, da mora sirski predsednik oditi z oblasti.

Putin je sicer v ponedeljek v nagovoru Generalne skupščine ZN-a pozval k oblikovanju velike mednarodne protiteroristične koalicije v boju proti IS-ju v Siriji in Iraku. Zavračanje sodelovanja z Asadovim režimom pa je označil za veliko napako.

Zadnjič, ko je ruski parlament odobril Putinovo prošnjo po odpravi ruskih sil v tujino, kar je po ruski zakonodaji obvezno, je bilo lani v Ukrajini, ko se je Krim spet priključil k Rusiji. Tri mesece pozneje je parlament sicer to odločitev umaknil - tudi na Putinovo zahtevo, da bi dali več možnosti pogovorom za rešitev položaja na vzhodu Ukrajine.