Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je pred petkovim srečanjem državnega sekretarja Antonyja Blinkena z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi zagotovila, da bodo ob morebitni invaziji Rusije, ki je že zavzela Krim in podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, sledile resne gospodarske posledice. "Na mizi so vse možnosti," je dejala.

Za napetosti je obtožila ruskega predsednika Vladimirja Putina, čeprav Kremelj zanika, da bi pripravljal napad na Ukrajino. "Upamo, da se bo odločil za diplomatsko pot. Obstaja tudi druga pot in od Rusije je odvisno, za katero pot se bo odločila. Če se ne odloči za diplomatsko pot, bodo posledice zelo resne," je dejala.

ZDA skupaj z evropskimi zaveznicami ne nameravajo odgovoriti na morebiten napad na Ukrajino z vojaško silo, vendar naj bi bile gospodarske sankcije najostrejše doslej. Ena od posledic bi lahko bila zaustavitev projekta plinovoda Severni tok 2 iz Rusije do Nemčije, ki je dokončan, vendar plinovod še ne deluje.

Rusija čaka na odgovor ZDA

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock se je med obiskom v Moskvi zavzela za čimprejšnjo obnovitev pogovorov o razmerah v Ukrajini, medtem ko Rusija pred nadaljevanjem pogovorov čaka na odgovor ZDA in Nata o zahtevah po varnostnih zagotovilih.

"Zdaj čakamo na odgovore na naše predloge, kot so nam obljubili, da bi nadaljevali pogovore," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov na skupni novinarski konferenci z nemško zunanjo ministrico. "Upajmo, da se bodo pogovori nadaljevali," je dodal.

"Pripravljeni smo na resen dialog o obojestranskih dogovorih in korakih, ki bodo vsem v Evropi prinesli več varnosti," je glede ruskih zahtev po varnostnih jamstvih dejala Baerbock, ki je kot nemška zunanja ministrica prvič obiskala Moskvo.

Za Baerbock in Lavrova je bilo to njuno prvo osebno srečanje, v središču pogovorov pa so bili napeti odnosi z Rusijo tako na evropski kot na dvostranski ravni.

Nemška zunanja ministrica se je zavzela za čimprejšnjo obnovitev mirovnih pogovorov o rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine, kar je po njenih besedah pomembno za varnost v Evropi.

Baerbock je pozvala k srečanju v formatu normandijske četverice, v okviru katerega skušata Ukrajina in Rusija ob posredovanju Nemčije in Francije razrešiti konflikt v Ukrajini. Lavrov je sicer pri tem pripomnil, da se Rusija ne vidi kot udeleženka v konfliktu.

Moskva je prejšnji mesec od ZDA in Nata v zameno za zmanjšanje napetosti na meji z Ukrajino zahtevala varnostne zaveze, da se zavezništvo ne bo širilo na vzhod in da ne bo nameščanja ofenzivnega orožja blizu ruske meje.

Ruske varnostne zahteve so bile tudi v središču pogovorov med predstavniki Rusije ter ZDA, Nata in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) prejšnji teden, ki so potekali v senci naraščajočih napetosti zaradi morebitne ruske vojaške grožnje Ukrajini. Lavrov je po pogovorih Zahodu očital pomanjkanje odzivnosti in opozoril, da Moskvi zmanjkuje potrpljenja.

Ukrajina in Rusija sicer druga drugi očitata kršitve dogovora iz Minska, mirovnega načrta za rešitev ukrajinskega konflikta. Baerbock je ob tem priznala, da obstajajo različni pogledi na dogovor, vendar si bo, kot je dejala, prizadevala za čimprejšnje srečanje v tem formatu.

V ponedeljek se je Baerbock mudila v Kijevu, kjer je obljubila nemško podporo Ukrajini, in zatrdila, da bo Nemčija storila vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila varnost Ukrajine.

Ruske sile na vojaške vaje v Belorusijo

Rusija je medtem začela premikati svoje sile v Belorusijo, kjer bosta državi februarja izvedli skupne vojaške vaje ob mejah s Poljsko, Litvo in Ukrajino. Medtem Združeno kraljestvo sporoča, da v Ukrajino pošilja vojaško pomoč.

Guardian poroča, da bo premik ruskih sil v Belorusijo verjetno še okrepil zaskrbljenost Zahoda glede priprav Rusije na napad na Ukrajino. Rusija namreč kopiči svoje sile tudi vzdolž ukrajinske vzhodne meje.

Videoposnetki, objavljeni na beloruskih družbenih omrežjih, kažejo topništvo in vojaška vozila na vlakih ruskega državnega železniškega prevoznika.

Nekateri vojaški analitiki že opozarjajo, da bi lahko Rusija v primeru širšega napada na Ukrajino svoje sile poslala tudi skozi Belorusijo, s čimer bi močno obremenila ukrajinsko obrambo.

Putin je vaje v Belorusiji napovedal na decembrskem srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, kdaj točno v februarju jih bodo izvedli, pa še ni znano. Prav tako ni znan njihov obseg.

Lukašenko je dejal, da so vaje potrebne zaradi navzočnosti Natovih sil na Poljskem in v baltskih državah, pa tudi zaradi ukrajinske napotitve sil na mejo v odziv na množični prihod prebežnikov v Belorusijo.

Guardian poroča, da v zadnjem tednu iz Rusije prihajajo poročila o prevozu vojaške opreme, vključno s tanki in balističnimi raketami kratkega dosega, proti Ukrajini.

Britanci pošiljajo orožje in enote v Ukrajino

Medtem je britanski obrambni minister Ben Wallace dejal, da Združeno kraljestvo v Ukrajino pošilja protitankovske rakete kratkega dosega, v državo pa bodo napotili manjše število vojakov, ki bodo tam izvajali urjenja.

Wallace je dejal, da obstaja "legitimen in resničen razlog za zaskrbljenost" glede ruskega napada na Ukrajino. Moskva takšne načrte zanika in Zahod obtožuje agresivnosti.

V Ukrajini je po poročanju BBC-ja od leta 2015 več deset britanskih vojakov, ki pomagajo uriti ukrajinsko vojsko, Združeno kraljestvo pa je obljubilo tudi pomoč pri obnovi ukrajinske mornarice po ruskem zavzetju polotoka Krim leta 2014.

Rakete, ki jih je London začel pošiljati v Ukrajino, so po Wallaceovih besedah obrambne narave in ne pomenijo grožnje Rusiji. "Ukrajina ima vso pravico braniti svoje meje. To ni strateško orožje in ne predstavlja grožnje Rusiji, namenjeno je samoobrambi," je poudaril.

Wallace je dodal, da je sveženj mednarodnih sankcij že pripravljen, če bi se Rusija odločila za kakršno koli "destabilizacijsko delovanje" v Ukrajini.

"Še vedno upam, da bo diplomacija zmagala. Predsednik Putin se mora odločiti, ali bo izbral diplomacijo in dialog ali konflikt in posledice," je še dejal.

Ukrajinski veleposlanik v Londonu Vadim Pristajko je pozdravil britansko vojaško pomoč, a je dodal, da je njihova glavna težava v tem, da niso člani Nata. "Želeli smo biti v Natu (...), toda soočeni smo z največjo vojsko v Evropi in ostajamo sami," je v ponedeljek zvečer dejal za BBC.

Medtem sicer tudi druge države Nata pripravljajo različne oblike vojaške pomoči Ukrajini. Po poročanju kanadske medijske mreže Global News naj bi Kanada v državo napotila majhen kontingent specialnih enot, v ZDA pa je skupina senatorjev Ukrajini obljubila solidarnost in orožje, vključno s protitankovskimi raketami javelin, raketami stinger in čolni.

Rusija: Pošiljanje orožja Ukrajini je izredno nevarno

Rusija je obtožila članice Nata, da Ukrajino oskrbujejo z orožjem in da ZDA v regiji spodbujajo napetosti. Glavna zahteva Rusije je ustaviti širitev zveze Nato na vzhod, kot je pred kratkim dejal tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

V Moskvi so bili kritični do pošiljanja orožja Ukrajini. "To je izredno nevarno in ne prispeva k zmanjšanju napetosti," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Vse to povečuje skrbi Rusije, da bi v Ukrajino lahko prišlo orožje različnih dobaviteljev, pri čemer pogosto ne gre za defenzivno, ampak ofenzivno orožje, se je na izjave britanskega obrambnega ministra odzval Peskov.