Današnji "zelo resni in neposredni" ter "koristni" pogovori o razmerah v in ob Ukrajini ter njihovih posledicah za evropsko varnost niso bili lahki, a zato so tudi tako pomembni, je na novinarski konferenci po srečanju povedal generalni sekretar.

Nato je po Stoltenbergovih besedah predlagal, da se dogovorijo o vrsti prihodnjih srečanj, na katerih bi obravnavali številna odprta vprašanja, na primer nadzor nad oboroževanjem, česar pa Rusija danes ni mogla podpreti. Predloga sicer ni zavrnila, potrebuje več časa za odgovor, je pojasnil.

"Obstaja resna nevarnost za nov oborožen konflikt v Evropi," je na novinarski konferenci dejal Stoltenberg in opozoril Rusijo, da bo kakršna koli uporaba sile proti Ukrajini resna politična napaka, za katero bo Moskva plačala visoko ceno.

Namestnica ameriškega državnega sekretarja Wendy Sherman, ki je na pogovorih vodila ameriško delegacijo, je dejala, da od Rusije ni slišala ničesar novega. Kot je povedala novinarjem, težko razume, zakaj se jedrska velesila počuti ogroženo od veliko manjše sosede, da mora ob njeni meji izvajati vojaške vaje.

Namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin je po pogovorih dejal, da je Rusija predstavila Natu ukrepe za umiritev napetosti, vendar jih je severnoatlantsko zavezništvo ignoriralo. Ignoranca do ruskih predlogov po njegovem mnenju ustvarja plodna tla za incidente in konflikte.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je pojasnil, da vedenje Nata predstavlja nesprejemljiva tveganja za Rusijo, ob tem pa dodal, da skuša Nato prevladati na vseh področjih. Predstavnikom Nata je dejal, da bi nadaljnje poslabšanje odnosov lahko vodilo do nepredvidljivih posledic za evropsko varnost.

Gruško je pogovore sicer označil za odprte in neposredne, a dodal, da med Natom in Rusijo ne obstaja pozitivna agenda.

Rusija ne pristaja na širjenje Nata proti vzhodu

Namen pogovorov predstavnikov 30 članic zveze Nato z namestnikom ruskega zunanjega ministra je bil zmanjšati napetosti zaradi kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini in preprečiti novo rusko agresijo nad nekdanjo sovjetsko republiko.

Po pogajanjih ameriških in ruskih diplomatov v Ženevi na začetku tedna, ki niso zagotovili preboja, so Američani v pogovore zdaj vključili še evropske in druge zaveznice. Stališča so tako soočili v okviru Sveta Nata in Rusije, ki se je nazadnje sešel julija 2019.

Ruska stran je tudi danes ponovila svoje zahteve – želi jamstva, da se Nato ne bo več širil, sploh ne na Ukrajino, da bo zmanjšal vojaško navzočnost v zaveznicah, ki so se pridružile po letu 1997, in da na sploh ne bo krepil vojaške navzočnosti na način, ki bi ogrožal Rusijo.

V Natu so ponovili jasno stališče, da imajo vse države temeljno pravico same odločati o svojih zavezništvih in da vztrajajo pri politiki odprtih vrat, ki je zgodovinski uspeh, ter da se ne bodo odpovedali medsebojni obrambi in zaščiti, ki vključuje navzočnost zavezniških sil v vzhodnih zaveznicah.

O jedrnih načelih se torej Nato ni pripravljen pogajati, je pa pripravljen na pogovore o konkretnih predlogih s ciljem konstruktivnih rezultatov, še zlasti o krepitvi transparentnosti vojaških vaj, preprečevanju nevarnih vojaških incidentov ter zmanjševanju vesoljskih in kibernetskih groženj.

Prav tako so se zaveznice po besedah generalnega sekretarja pripravljene pogovarjati o nadzoru nad oboroževanjem, razoroževanju in neširjenju jedrskega orožja, vključno z vprašanjem vzajemnega omejevanja izstrelkov in jedrskimi politikami.

Stoltenberg je izpostavil tudi pripravljenost zaveznic na izboljšanje civilnih in vojaških komunikacijskih poti ter na ponovno vzpostavitev predstavništev Nata in Rusije v Moskvi oziroma Bruslju.

Zaveznice so zaradi kopičenja ruskih sil – ob ukrajinski meji je več kot 100.000 ruskih vojakov – v preteklih mesecih Rusiji v primeru nove agresije nad Ukrajino že večkrat zagrozile z novimi gospodarskimi in političnimi sankcijami, ki naj bi šle bistveno dlje od tistih po priključitvi Krima leta 2014.

Svet Nata in Rusije so vzpostavili pred dvema desetletjema kot mehanizem za posvetovanje in sodelovanje. Zavezništvo je po ruski priključitvi Krima leta 2014 zamrznilo praktično sodelovanje z Rusijo, a pustilo odprte poti za politični dialog.

Pogovori o novi ukrajinski krizi in stopnjevanju napetosti med Zahodom in Rusijo se bodo nadaljevali v četrtek na Dunaju v okviru stalnega odbora Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).