Rusija je ob meji z Ukrajino nakopičila skoraj 100.000 vojakov. Foto: AP
Rusija je ob meji z Ukrajino nakopičila skoraj 100.000 vojakov. Foto: AP

V ponedeljek naj bi se v Ženevi sešli predstavniki ZDA in Rusije na pogovorih o zmanjšanju napetosti med obema stranema zaradi kopičenja ruskih sil na meji z Ukrajino, kar po mnenju ameriških in evropskih predstavnikov predstavlja priprave na vojaško posredovanje.

Rusija od Zahoda pričakuje zavezujoča zagotovila, da se zveza Nato ne bo širila proti vzhodu v bližino njene meje in ne bo nameščala oborožitvenih sistemov v ruskih sosedah. V soboto so ZDA sporočile, da so se pripravljene pogovarjati o raketnih sistemih in vojaških vajah.

"Obstajajo področja, kjer bi morda lahko dosegli kakšen napredek, če bodo obljube vzajemne," je nakazal neimenovani visoki predstavnik Bele hiše. "Rusija pravi, da se počuti ogroženo zaradi morebitne namestitve ofenzivnih raketnih sistemov v Ukrajini. ZDA nimajo nobenega takšnega namena. Tako da je to eno od področij, kjer bi lahko dosegli dogovor, če bo Rusija pripravljena sprejeti vzajemne zaveze," je pojasnil.

Po besedah omenjenega predstavnika so se pripravljeni na pogovore o prihodnosti določenih raketnih sistemov v Evropi v skladu s pogodbo o raketah srednjega dosega (INF) in tudi o velikosti ter razsežnostih vojaških vaj, ki jih izvajajo Rusija, ZDA in Nato.

Pri vajah ukrajinske vojske so sodelovali tudi ameriški vojaški svetovalci. Foto: EPA
Pri vajah ukrajinske vojske so sodelovali tudi ameriški vojaški svetovalci. Foto: EPA

Rusija zahteva zagotovila Nata

Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v nedeljo izrazil razočaranje nad sporočilom iz Washingtona.

"Ne bomo privolili v nobene koncesije. To je popolnoma izključeno," je dejal Rjabkov. "Razočarani smo nad signali, ki v zadnjih nekaj dneh prihajajo iz Washingtona in tudi Bruslja," je še dodal v izjavi za ruske medije in poudaril, da Rusija zahteva garancije zveze Nato, da se ne bo dodatno širila.

Glede ponedeljkovih pogovorov v Ženevi je Rjabkov dejal, da so pričakovanja Moskve realistična, saj bi bilo po njegovih besedah glede na signale, ki so jih dobili iz Washingtona in Bruslja v zadnjih dneh, naivno, če bi pričakovali napredek, kaj šele hiter napredek.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da napredka v pogovorih ne bo, dokler bo imela Rusija "uperjeno pištolo v Ukrajino".

"Pripravljeni smo odločno odgovoriti na nadaljnjo rusko agresijo, a mogoča in bolj zaželena je diplomatska rešitev, če se bo Rusija odločila za njo," je zatrdil Blinken.

Ameriški predsednik Joe Biden je v dveh telefonskih pogovorih v zadnjih tednih ruskega predsednika Vladimirja Putina opozoril na resne posledice v primeru napada na Ukrajino.

Med povračilnimi ukrepi se omenjajo sankcije na ljudi iz Putinovega ožjega kroga, odpoved spornega ruskega plinovoda Severni tok 2 v Nemčijo in v najbolj drastičnem scenariju omejitev dostopa Rusije do svetovnega bančnega sistema.