Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je Kallas iskana zaradi "skrunitve zgodovinskega spomina". Poleg Kallas sta bila po podatkih ministrstva na seznam uvrščena tudi estonski državni sekretar Taimar Peterkop in litovski minister za kulturo Simonas Kairys.

Kallas je v odzivu na uvrstitev na seznam sporočila, da se ne bo pustila utišati in da bo še naprej neomajno podpirala Ukrajino. Podporo ji je izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki ji je na omrežju X zapisal: "Uvrstitev na seznam iskanih oseb lahko nosiš kot častni znak za svojo neomajno obrambo vrednot in načel, na katerih je bila ustanovljen
EU," je zapisal in dodal, da se "vojnemu hujskanju iz Kremlja" ne bodo pustili ustrahovati.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je dejala, da je "to šele začetek". "Zločine proti spominu na osvoboditelje pred nacizmom in fašizmom je treba preganjati," je dejala Zaharova.

Po napadu na Ukrajino so baltske države zrušile ali umaknile večino spomenikov iz sovjetskega obdobja.

Kot odgovor na odstranjevanje spomenikov je vodja ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin odredil kazensko preiskavo. Baltskim politikom grozi aretacija le, če prestopijo rusko mejo.

Rusija je na seznam iskanih oseb uvrstila tudi od 60 do 100 članov nekdanjega latvijskega parlamenta, ki je svoj mandat končal leta 2022, ter več kot deset baltskih politikov različnih ravni, od mestnih svetnikov do članov parlamentov.

Na seznam je bila uvrščena tudi nekdanja latvijska notranja ministrica Marija Golubeva, je poročal neodvisni ruski portal Mediazona. V podatkih notranjega ministrstva ni navedeno, po katerem členu kazenskega zakonika jih preganjajo.

Kairys je dejal, da nalog o aretaciji "dokazuje, da sem deloval načelno". Rusijo je obtožil izkrivljanja dejstev. "Režim počne, kar je vedno počel: skuša zadušiti svobodo in še naprej ustvarjati svojo različico, ki je v nasprotju z dejstvi in logiko," je dejal.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je medtem menil, da gre pri potezi Moskve za "nagrado za ljudi, ki podpirajo Ukrajino in boj dobrega proti zlemu".

Napetosti vladajo tudi okrog pravic ruske manjšine v trojici držav. Moskva je ta mesec na pogovor poklicala diplomatske predstavnike vseh treh baltskih držav in jih obtožila sabotaže ruskih predsedniških volitev na njihovih ozemljih, kjer živi tudi ruska manjšina, saj naj se ne bi odzvali na prošnje Rusije, da zagotovijo varnost na voliščih na ruskih veleposlaništvih v teh državah.

Kallas od začetka vojne odločno na strani Kijeva

Baltske države so bile priključene Sovjetski zvezi leta 1940, nato okupirane s strani Nemčije, zatem so se vrnile pod oblast Moskve kot del sovjetskega komunističnega bloka, dokler niso leta 1991 zopet postale neodvisne.

Vse tri so članice Evropske unije ter Nata, njihovi odnosi do Moskve pa so se od začetka invazije na Ukrajino močno poslabšali.

Kallas je leta 2022 dejala, da bodo v Estoniji odstranili od 200 do 400 spomenikov. Sovjetski tank, ki je zaznamoval bližnji rusko govoreče mesto Narva, so odstranili avgusta.

V Latviji so z buldožerjem zdrobili 84-metrsko strukturo, zgrajeno v spomin na sovjetsko zmago v drugi svetovni vojni. Več deset tisoč rusko govorečih prebivalcev Latvije se je vsakega 9. maja zbiralo ob spomeiku, vendar so zborovanja po invaziji prepovedali.

Litva je leta 2022 odstranila na desetine spomenikov sovjetskim vojakom, vključno z veliko skupino kipov na pokopališlu v Vilni.