EU je na dobri poti do izpolnitve cilja, v skladu s katerim morajo biti njena skladišča plina do 1. novembra letos 80-odstotno napolnjena. Po podatkih Gas Infrastructure Europe so trenutno 72,4-odstotno polna.

Gre za cilj, ki ga je Evropska komisija predlagala v uredbi 27. junija. Uredba za okrepitev energetske varnosti v Evropi je začela veljati v tem tednu.

Zaradi nevarnosti ruskih motenj v oskrbi nova uredba zahteva, da se evropske rezerve plina pred zimo napolnijo in da se njihovo upravljanje zaščiti pred zunanjimi vplivi. Tako je za letošnji 1. november predvidena 80-odstotna napolnjenost skladišč, v prihodnjih letih pa 90-odstotna. Do konca leta bo Unija skušala napolniti 85 odstotkov skladiščnih zmogljivosti.

Večina slovenskih zalog plina se hrani v Avstriji

Obveznost posamezne članice za polnjenje je omejena na 35 odstotkov letne porabe plina v zadnjih petih letih. Za države, v katerih ni skladiščnih zmogljivosti, pa dogovor določa, da imajo njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah.

Na voljo jim je skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer morajo prispevati k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja.

Slovenija skladišč plina nima, slovenska podjetja imajo večino zalog shranjenih v skladiščih avstrijskih podjetij. V Avstriji so sicer skladišča pri 56,1-odstotni napolnjenosti.

Skladišča v Nemčiji 73-odstotno polna

Podatki sicer kažejo, da so skladišča nekaterih držav, denimo Portugalske, Poljske, Švedske ter Danske, zapolnjena več kot 90-odstotno. Nemčija, katere skladiščne zmogljivosti predstavljajo okoli četrtino vseh zmogljivosti EU, dosega 73,2-odstotno zapolnjenost.

Danes je bilo sicer treba za megavatno uro plina z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo v septembru odšteti 205,79 evra oz. okoli sedem odstotkov več kot v torek.

Države članice se bodo hkrati zavezale k zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov med 1. avgustom in 31. marcem prihodnje leto glede na povprečno porabo v enakem obdobju v zadnjih petih letih.

Ruska nafta bo znova stekla na Madžarsko, Češko in Sloveško

Dobava ruske nafte na Madžarsko, Češko in Slovaško se bo medtem po večdnevni prekinitvi kmalu nadaljevala. Ukrajinski upravljavec naftovoda UkrTransNafta je 4. avgusta popolnoma ustavil črpanje nafte po južnem delu naftovoda Družba na Madžarsko, Češko in Slovaško.

Ruski operater naftovoda, družba Transneft, je v torek sporočil, da je razlog za nastali položaj v njihovi nezmožnosti plačila tranzitnih pristojbin. Kot so pojasnili, je ukrajinska stran dobavo ruske nafte ustavila, ker ni prejela sredstev za opravljene storitve za tranzit nafte.

Kot so še pojasnili, so 22. julija v družbi UkrTransNafta izvedli plačilo za avgustovski tranzit nafte pri banki Gazprombank, a so 28. julija denar dobili povrnjen, saj da je bilo plačilo neuspešno.

Tranzitne dajatve bosta plačevala Mol in Slovnaft

Slovaška rafinerija Slovnaft je zdaj za nemško tiskovno agencijo DPA potrdila, da sta se Ukrajina in Rusija dogovorili o kompromisnem predlogu. V skladu z načrtom bi madžarska energetska družba Mol in njena slovaška hčerinska družba Slovnaft Ukrajini začasno plačevali tranzitne dajatve.

Slovnaft je že nakazal prvo plačilo, je za DPA povedal tiskovni predstavnik Anton Molnar. Molnar je v torek dejal, da je po njihovih informacijah do težav pri dobavi prišlo "na ravni banke glede plačila tranzitnih pristojbin na ruski strani".

Po ruskem napadu na Ukrajino sta namreč Washington in Bruselj proti Moskvi uvedla številne sankcije, s čimer sta Rusijo odrezala od mednarodnih finančnih institucij.

Dobava nafte prek Belorusije nemotena

Dobava nafte po severnem kraku naftovoda Družba na Poljsko in Nemčijo prek Belorusije medtem potekajo nemoteno, še navaja DPA.