"Glede na visoko inflacijsko tveganje in glede na to, da imamo na številnih segmentih trga še vedno balončke (na delniških in nepremičninskih trgih in trgu kriptovalut), bi – čeprav bo denar do neke mere izgubljal vrednost – v večji meri še vedno ostal v denarju, saj je to tveganje predvidljivejše kot preostala tveganja," je za TV SLO povedal ekonomist Aleš Ahčan, češ, razmere naj se najprej umirijo, inflacija zniža, morebitna recesija mine. Skratka, voda je preveč kalna, da bi v ta bazen različnih tveganj skakali na glavo. Takšen način "investiranja" prinaša miren spanec, a zaradi inflacije neizogibno razvrednotenje denarja, če ni pravočasne akcije (idealno bi seveda bilo ujeti dno in nato kupovati delnice). Je pa seveda res, da je strategija lahko v kakšnem krajšem obdobju (na primer v prvih šestih letošnjih mesecih, ko so tvegane naložbe občutno izgubljale) med zmagovitimi, a nikakor ne na dolgi rok, saj so delniški trgi takrat dokazano donosnejši.

Bodo trgi najpozneje v letu dni res višje?
"Če je gospodarstvo v recesiji, še naprej kupujte delnice," pa je pred dnevi v pogovoru na CNBC-ju svetoval eden od analitikov finančno-svetovalne skupine Matrix. Večjega upada gospodarske rasti ne pričakuje. "Recesija bo blaga. Delniški indeksi drsijo navzdol 3–6 mesecev pred začetkom recesije in se začnejo zviševati že sredi recesije." Prepričan je, da bodo delniški trgi v 6–12 mesecih višje, kot so danes, med delnicami, ki so trenutno ugodno ovrednotene, pa priporoča Cisco, Goldman Sachs, Medtronic in Microsoft. Mu lahko verjamemo? Če se bo ameriško gospodarstvo kljub temu, da Fed hitro zvišuje obrestne mere, res uspelo izogniti trdemu pristanku in bo inflacija v nekaj mesecih izzvenela (inflacijska pričakovanja so glede na terminske trge že padla na 2,5 odstotka, kar je več kot odstotno točko manj kot marca), potem je vredno del denarnih sredstev preusmeriti na delniške trge, če pa nas jeseni čaka še kakšno negativno presenečenje, potem delniški indeksi še niso "našli" dna, pa čeprav so bile letošnje izgube pri nekaterih tveganih delnicah ali pa ne nazadnje hedge skladih (kot je Tiger Global, ki je letos izgubil polovico vrednosti) več kot 50- ali celo 80-odstotne.

Cene nafte na polletnem dnu
Ob tem je razveseljivo, da se cene nafte, čeprav je Opec malenkostno zvišal svoje proizvodne kvote (s septembrom le za dodatnih 100 tisoč sodov, kar napoveduje tesen trg tudi v letu 2023), še naprej znižujejo in so zdrsnile najnižje po februarju oziroma po ruski invaziji v Ukrajini. Trenutno je cena brenta pod 95 dolarji, nafte WTI pa pod 90. K sreči se za zdaj ne uresničuje scenarij Goldman Sachsa, kjer so junija napovedali, da bi šla lahko v tem poletju cena nafte do 140 dolarjev. Na trgu namreč prevladuje ocena, da bodo vse višje obrestne mere močno zadušile gospodarsko rast in s tem povpraševanje po nafti. Tudi zadnji podatki o kitajski proizvodni dejavnosti niso spodbudni. Sredi tedna je na cene nafte negativno delovala še informacija, da so se zaloge surove nafte v ZDA zadnji teden zvišale za 4,5 milijona sodov, kar je v nasprotju s pričakovanji (padec za 0,63 milijona).

Američani se vozijo manj kot poleti 2020
V istem poročilu je tudi zapis, da se Američani to poletje z avtomobili vozijo manj kot v poletju 2020, čeprav so takrat vladale precejšnje covidne omejitve. Ni dvoma, da voznike jezi visoka cena nafte – 14. junija je bilo treba za galono (3,785 litra) v ZDA plačati v povprečju že 5,02 dolarja, sledilo pa je več kot 50 dni nenehnega padanja cene goriva, na trenutnih 4,14 dolarja. Pri banki Morgan Stanley so v zadnji oceni napovedali, da bo v tretjem četrtletju povprečna cena brenta 110 dolarjev, ameriške lahke nafte pa 107,50 dolarja, kar je (pri obeh sortah) 20 dolarjev manj od prejšnje ocene. Ne le nafta, tudi nekatere preostale strateške surovine so se zaradi strahov pred recesijo (če bo ameriški potrošnik vse previdnejši pri nakupih, bo recesija neizogibna) precej odmaknile od letošnjega vrha, baker za skoraj 30 odstotkov (sredi julija je zdrsnil najnižje v zadnjih 20 mesecih).

V ZDA znova takšna brezposelnost kot pred epidemijo
Teden na Wall Streetu je bil mešan, opazen korak naprej je naredil le indeks Nasdaq, čeprav so se Tesline delnice v petek pocenile za 6,63 odstotka. Sveže novice z ameriškega trga dela pravijo, da se je brezposelnost znižala na 3,5 odstotka, s tem pa je znova na ravni pred epidemijo. Nenavadno – vsi pričakujejo recesijo, trg dela pa je v odlični kondiciji. Česa podobnega v zgodovini še ni bilo. Ameriško gospodarstvo je julija ustvarilo neto 528 tisoč delovnih mest, kar je močno nad pričakovanji. Ker to povečuje verjetnost, da bo Fed na septembrski seji obrestno mero spet zvišal za 0,75 odstotne točke (s tem pa se bo povečala možnost za recesijo), so bili vlagatelji ob koncu tedna zadržani, vseeno pa je odboj indeksov po junijskem dnu zelo očiten: S & P 500 se je pobral že za 13 odstotkov. Med vzroki za okrevanje so tudi dobički drugega četrtletja, saj je 77,5 odstotka ameriških korporacij preseglo napovedi.

Mirnejši dnevi na trgu obveznic
Na trgu obveznic je bilo še pred tednom ali dvema opaziti precej nervoze. Kazalnik banke Merrill Lynch MOVE (Merrill Lynch Option Volatility Estimate) je bil namreč na ravneh, kjer bil zadnjič marca 2020, ko je bila panika ob pojavu epidemije največja (vseeno pa je bil MOVE nižje, kot je bil v finančni krizi 2007–2009). A zadnje dni se je dogajanje umirilo, prilivi v obvezniške sklade so bili zadnji teden celo največji po koncu lanskega leta. Centralne banke so letos opazno zategnile zavoro, pri Bank of England so obresti v četrtek zvišali še za pol odstotne točke (največ v zadnjih 27 letih), na 1,75 odstotka, hkrati pa napovedali, da se bo recesija začela v zadnjem letošnjem četrtletju, trajala pa bo pet četrtletij. Tudi Fed je vse bolj jastrebji. 4. maja je guverner Jerome Powell povedal, da niti razmišlja ne o dvigu obresti za 75 bazičnih točk, toda šest tednov pozneje je storil točno to. Donosnost ameriške desetletne obveznice je trenutno pri 2,84 odstotka, nemške pa pri 0,94 odstotka. Sredi junija je bila zahtevana donosnost skoraj dvoodstotna, nato pa se je znižala na 0,70 odstotka.