Tam je bila tudi dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl.

Skozi te vasi si je ruska vojska utirala pot proti Kijevu. Za seboj je pustila porušene domove, razdejane vrtove, veliko streliva in uničenega orožja – pa tudi minska polja.

V Borodjanki so ruševine na vsakem koraku in delavci, ki skušajo izpod ruševin privleči še zadnja trupla. Borodjanka je eden od zadnjih krajev v bližini Kijeva, ki so ga zapustili ruski vojaki.

"Rusi so streljali, pri nas so požgali štiri hiše, obstreljevali so nas s topništvom. Tanki so podrli veliko ograj," je povedala Ana, ki se je, ko so ruske sile vkorakale v mesto, zatekla k svojim staršem. "V naši vaški šoli je bilo rusko poveljstvo. Vedeli so, kje živi moj brat, in so ga šli iskat."

Ruski vojaki so hodili od hiše do hiše, s seznamom ljudi, ki so jih iskali. Večinoma vojaške poveljnike in pripadnike policije.

"Prišli so k nam, k mojim staršem. Moj brat se zdaj bojuje za Ukrajino. Gledali so njegove fotografije. Že leta 2014 se je bojeval v Donecku, v Lugansku. Zdaj je že drugič v vojski," pripoveduje Ana.

Aninega brata niso našli. Vse, kar so jim lahko povedali, je, da je na fronti, najverjetneje nekje v Mariupolju. Že več tednov ga niso slišali. "Kar 15 jih je prišlo, z avtomatskim orožjem. Bali smo se, da bodo vso družino postrelili, ker je njen član vojak," se spominja Ana.

Rusi so Anini družini prizanesli, a številnim drugim niso. Na dan prihaja vse več množičnih grobišč – v jarkih, garažah, pomorjene so celotne družine. V številnih primerih gre za sorodnike ljudi iz tako imenovanih ruskih črnih seznamov.