Tarča napadov naj bi bilo poslopje za shranjevanje goriva vzhodno od mesta. Po napadu je stavba tudi zagorela, je sporočil župan mesta Andrij Sadovi.

"Stanovanjska poslopja niso bila poškodovana. Vse pristojne službe so na prizorišču," je še zapisal in pozval prebivalce, naj ostanejo v notranjih prostorih, dokler sirene, ki opozarjajo na možnost letalskih napadov, ne potihnejo.

Francoska tiskovna agencija AFP je poročala o velikih črnih oblakih dima in plamenih, ki se dvigajo nad tem delom mesta.

Mesto, ki leži približno 80 kilometrov od meje s Poljsko, je od začetka ruske invazije doživelo razmeroma malo letalskih napadov ruskih sil, ki so ciljale zlasti vojaške tarče v bližini mesta. Je pa Lvov poln beguncev iz drugih delov države.

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je sporočila, da so dosegli dogovor o vzpostavitvi desetih humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov z vojnih žarišč.

Na nacionalni televiziji je Vereščuk še dejala, da bodo morali civilisti, ki bodo poskušali zapustiti oblegani Mariupolj, oditi z zasebnimi avtomobili, saj ruske sile avtobusov niso spustile skozi nadzorne točke. Reuters sicer navedb ni mogel preveriti.

Ukrajina in Rusija sta se v preteklosti medsebojno obtoževali kršenja premirja, kadar so prizadevanja za evakuacije civilistov propadla.

Po njenih navedbah morajo iz Mariupolja evakuirati še 100.000 ljudi. Pred vojno je v mestu živelo okoli 450.000 ljudi.

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je sporočil, da v središču mesta potekajo ulični spopadi, razmere pa ostajajo kritične. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru opozoril na razmere v Mariupolju, kjer je več deset tisoč ljudi ujetih brez hrane, vode in ogrevanja, in zatrdil, da ruska vojska ne dovoli humanitarne pomoči.

Ruska vojska naj bi iz zraka in s topništvom obstreljevala civilne in vojaške objekte, kopenske sile pa medtem skušajo napredovati v središče mesta, je sporočil ukrajinski generalštab.

Višji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je prav tako navedel, da trenutno potekajo ulični spopadi v Mariupolju. Z ruske strani pa je čečenski voditelj Ramzan Kadirov objavil videoposnetke, ki naj bi prikazovali prisotnost in razporeditev njegovih borcev v mestu.

Francoska pomoč pri evakuaciji iz Mariupolja?

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da skušajo Francija, Grčija in Turčija skupaj organizirati evakuacijo iz Mariupolja, poroča BBC. Župan Bojčenko je medtem sporočil, da so o možnostih evakuaciji govorili s francoskim veleposlanikom v Ukrajini.

V napadu v bližini južnega mesta Herson naj bi bil medtem ubit še en ruski general, in sicer podpolkovnik Jakov Rezancev, ki je bil poveljnik 49. združene armade. Gre za sedmega ruskega generala, ki naj bi umrl v Ukrajini, in drugega podpolkovnika. Ukrajinski mediji poročajo, da je bil general ubit v letalskem oporišču Čornobajevka, ki ga Rusija uporablja kot poveljniško točko in ga je ukrajinska vojska že večkrat napadla, poroča BBC.

Prav tako pa tamkajšnji mediji poročajo, da je rusko obstreljevanje mesta Harkov poškodovalo več spomenikov. Med drugimi je bil v obstreljevanju zadet spomenik spomina na holokavst v obliki judovskega svečnika, je danes poročal portal Kharkiv Today, podatkov o tem, kdaj je bil spomenik poškodovan, pa za zdaj še ni.

Ruska vojska zasedla kraj Slavutič pri Černobilu

Sirene, ki opozarjajo pred zračnimi napadi, so sicer v petek zgodaj zjutraj zatulile v več mestih, med drugim v Kijevu, Zaporožju, Dnipru, Žitomiru, Harkovu in Sumiju.

Ruske sile so medtem prevzele nadzor nad mestom Slavutič, kjer živijo delavci jedrske elektrarne Černobil, je sporočil guverner kijevske pokrajine Oleksandr Pavljuk. Prav tako naj bi ruske sile zajele župana mesta Jurija Fomičeva in zasedle bolnišnico.

"Ruski okupatorji so vdrli v Slavutič, zasedli občinsko bolnišnico in zajeli župana mesta," je na družbenem omrežju Telegram zapisala vojaška uprava kijevske regije.

Kmalu po ruskem zavzetju pa so se prebivalci podali na ulice z veliko modro in rumeno ukrajinsko zastavo ter se odpravili proti bolnišnici, je sporočila uprava. Ruske sile naj bi, da bi razgnale protestnike, streljale v zrak in v množico metale šok granate, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na Telegramu so oblasti delile tudi fotografije, na katerih se je več deset ljudi zbralo okoli ukrajinske zastave in vzklikalo "slava Ukrajini".

Mesto Slavutič, v katerem sicer živi osebje, ki upravlja reaktorje v Černobilu, je bilo zgrajeno po nesreči v jedrski elektrarni leta 1986. Od elektrarne je oddaljeno okoli 50 kilometrov, sicer pa leži 160 kilometrov severno od Kijeva. V njem pa živi približno 25.000 ljudi.

Ruska vojska je elektrarno v Černobilu zavzela 24. februarja, na isti dan, ko je Moskva začela invazijo v Ukrajini. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pa je v četrtek znova izrazila zaskrbljenost, potem ko je Ukrajina organizacijo obvestila o ruskem bombardiranju Slavutiča.

Kličko preklical daljšo policijsko uro

Župan ukrajinskega glavnega mesta Kijev Vitalij Kličko je medtem danes le nekaj ur po napovedi policijske ure svojo odločitev preklical, ne da bi podal dodatna pojasnila.

"Prihajajo nove informacije iz vojaškega poveljstva, in sicer policijska ura v Kijevu jutri ne bo začela veljati," je na Telegramu sporočil župan Kličko.

Nočna policijska ura od 18.00 do 5.00 ostaja v veljavi, ljudje pa se bodo v nedeljo čez dan lahko prosto gibali po Kijevu, je dodal.

V jutranjih urah je Kličko sicer dejal, da bo v Kijevu od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj veljala nova policijska ura. Dejal je, da se bo začela ob 20.00 in trajala do ponedeljka do 7.00 zjutraj, prebivalci pa bi lahko svoje domove zapustili le z namenom iskanja zavetja, če se oglasijo sirene. Med policijsko uro naj bi bili zaprti tudi javni prevoz, trgovine, lekarne in bencinske črpalke.

Policijska ura je bila v Kijevu od začetka ruske invazije uvedena že večkrat, nazadnje pa je trajala 35 ur med 21. in 23. marcem.

Zelenski: Ukrajinske enote zadale "močne udarce" ruskim silam

Ukrajinski predsednik Zelenski je v nočnem nagovoru dejal, da so ukrajinske enote zadale "močne udarce" ruskim silam. "V preteklem tednu so naše junaške oborožene sile zadale močne udarce sovražniku. Znatne izgube," je dejal Zelenski. Ukrajinski predsednik je navedel, da je bilo ubitih 16.000 ruskih vojakov. Ruska vojska je na drugi strani v petek šele drugič posodobila število svojih žrtev, in sicer na 1351.

Sorodna novica "Poljubila sem ga in mu rekla: Odpusti mi!"

"Hvaležen sem našim branilcem, ki so okupatorjem pokazali, da morje zanje ne bo mirno, tudi ko ne bo nevihte. Ker bo požar," je še dejal Zelenski po poročanju BBC-ja in dodal, da so pogovori med rusko in ukrajinsko stranjo nujni.

Rusija se zdaj osredinja na Doneški bazen

Ruska vojska je v petek sporočila, da bo Rusija zdaj glavne vojaške napore usmerila v "popolno osvoboditev" vzhodnih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk. S tem naj bi namignila na morebitno prilagoditev ruskih vojaških ciljev drugje po Ukrajini.

Rusija objavila posnetek ministra Šojga

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetek ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojga na sestanku vojske, na katerem so razpravljali o dobavi orožja. Gre za prvi posnetek daljšega nastopa Šojga, odkar se je v četrtek na kratko pojavil na posnetku ob predsedniku Putinu, predtem pa je zadnji daljši nastop opravil 11. marca. Njegovo redko pojavljanje je sprožilo špekulacije o njegovem zdravju. Ukrajinska stran je danes trdila, da je Šojgu utrpel srčni infarkt.

Putin podpisal zakon, ki prepoveduje "lažne novice" o ruskih agencijah v tujini

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal nov zakon o prepovedi širjenja "lažnih novic", ki ga je ruski parlament odobril že v torek. Rusija je že prej kriminalizirala "lažne novice" o ruski vojski, zdaj pa tudi "lažno poročanje" o dejanjih ruskih vladnih agencij v tujini, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Za namerno širjenje lažnih informacij pod pretvezo resničnih poročil zakon predvideva globo od 700.000 do 1,5 milijona rubljev oz. od 6200 pa do 13.300 evrov. Zakon prav tako predvideva zaporno kazen do treh let. Če bi lažne informacije imele "resne posledice", pa je zagroženih do 15 let zapora.