O shodih so poročali iz vseh ameriških zveznih držav. V Washingtonu so se protestniki odpravili do vrhovnega sodišča, ki ni zadržalo izvajanja teksaškega zakona in bo v prihodnjih mesecih obravnavalo primer, ki bi lahko pomenil konec legalnosti splava. Sodišče je splav legaliziralo leta 1973 s sodbo v primeru Roe proti Wadu.

Shode so po poročanju BBC-ja pripravili organizatorji Pohoda žensk, ki je bil prvič dan po prisegi Donalda Trumpa za predsednika države leta 2017 in se ga je udeležilo več milijonov ljudi.

V New Yorku se je dveh shodov udeležila guvernerka Kathy Hochul, ki je zbranim dejala, da je že naveličana nenehnega boja za pravico do splava.

O shodih poročajo tudi iz Teksasa, ki se je znašel v središču pozornosti boja za pravico do splava, potem ko so na začetku septembra sprejeli najstrožji zakon proti splavu v ZDA, ki prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti v trenutku, ko se zazna srčni utrip zarodka, kar je običajno šest tednov po zanositvi.

Zakon omogoča civilne tožbe

Posebnost zakona je njegovo uveljavljanje, ki sloni na zasebnih tožbah državljanov. V državi tako ne bodo preganjali tistih, ki opravljajo splav ali pomagajo ženskam pri tem, ampak bodo omogočili zasebnim državljanom, da vlagajo civilne tožbe in v primeru uspeha iztržijo najmanj 10.000 dolarjev.

Zakon se torej zanaša na to, da bodo državljani tožili drug drugega, zalezovali nosečnice in nadlegovali vse, ki jim bodo pomagali pri splavu. Tožbe so mogoče na primer tudi proti tistim, ki ženske peljejo na umetno prekinitev nosečnosti.

Zakon bi lahko ustavilo vrhovno sodišče, ki pa je glasovalo proti njegovi ustavitvi. Za ustavitev so glasovali štirje sodniki, pet pa jih je bilo proti.