O tajnih pogovorih poroča New York Times, ki se sklicuje na 11 neimenovanih nekdanjih in zdajšnjih ameriških uslužbencev ter nekdanjega venezuelskega vojaškega poveljnika, ki je sodeloval v pogovorih o odstavitvi predsednika Nicolása Madura. Na koncu so pogovori o ameriški pomoči udaru zastali.

Ameriški časopis poroča, da je bila vzpostavitev tajnega kanala za komuniciranje z venezuelskimi zarotniki za Washington tvegana glede na obsežno zgodovino ameriških posredovanj in pomoči pri državnih udarih po vsej Latinski Ameriki. ZDA so namreč podpirale udare in zarote v številnih državah, med drugim na Kubi, v Nikaragvi, Braziliji, Čilu.

Iz Bele hiše niso hoteli odgovarjati na vprašanja časopisa, so pa sporočili, da je pomembno vzdrževati "dialog z vsemi Venezuelci, ki kažejo željo po demokraciji", da bi "povzročili pozitivne spremembe v državi, ki je toliko pretrpela pod Madurom".

Govorili z ljudmi, proti katerim so sami uvedli sankcije
Eden izmed ljudi, ki so "kazali željo po demokraciji," pa je bil tudi venezuelski vojaški poveljnik, ki je na seznamu Venezuelcev ameriške vlade, za katere veljajo ameriške sankcije. ZDA so njega, vključno z drugimi pripadniki venezuelskih varnostnih sil, obtožile niza hudih zločinov, med drugim mučenja kritikov, zapiranja na stotin političnih zapornikov, poškodovanja na tisoče civilistov, preprodaje mamil in sodelovanja s kolumbijsko levičarsko uporniško skupino Farc, ki jo ZDA označujejo za teroristično organizacijo.

Venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza je obsodil "ameriške načrte za posredovanje in podporo vojaški zaroti v Venezueli". "Prav tam, v ameriških medijih, lahko vidimo nove gnusne dokaze," je dodal. Maduro je že večkrat obtožil Washington, da ga skuša nasilno zrušiti, tako da bi mu lahko razkritje o tajnih pogovorih pomagalo.

Pod Obamo ni šlo
Kot poroča New York Times, so venezuelski častniki neposreden stik z ameriško vlado želeli vzpostaviti že med predsednikovanjem Trumpovega predhodnika Baracka Obame, a so bili zavrnjeni. Avgusta lani pa je Trump oznanil, da razmišljajo ZDA tudi o vojaškem posredovanju v Venezueli, kar so sicer obsodili tudi ameriški zavezniki v regiji, a spodbudili uporniške venezuelske častnike, da poskusijo še enkrat.

Tokrat so častniki ZDA zaprosili za radie za šifrirano in varno komuniciranje, saj da so razvili načrt za vzpostavitev prehodne vlade, ki bi vodila državo do volitev. ZDA materialne pomoči sicer niso dostavile, zarota pa je propadla po tem, ko so v Venezueli aretirali več deset zarotnikov. Nekdanji venezuelski poveljnik je sicer dejal, da uporni častniki niso nikoli prosili za ameriško vojaško posredovanje.

Višji uslužbenec ameriške vlade je za New York Times dejal, da je imel ameriški odposlanec, ki je bil v stiku z venezuelskimi častniki, navodilo, da zgolj posluša. Tako ni imel mandata, da se z zarotniki na kakršen koli način pogaja.

Napad na Madura
Maduro je bil 4. avgusta med vojaško parado v Caracasu tarča poskusa napada z brezpilotnim letalnikom. Venezuelske oblasti so s prstom pokazale na ZDA, Kolumbijo in notranje sovražnike. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton je zatrdil, da ameriška vlada ni bila vpletena v incident.