Med zahtevami protestnikov so izboljšave razmer v zaporih, pošteno plačilo za zaporniško delo, možnost pogojne kazni za vse zapornike in ponovna vzpostavitev glasovalnih pravic za zločince, navaja Al Džazira.

Zaporniki zahtevajo tudi spremembe v pravosodnem sistemu – želijo izboljšan dostop do programov resocializacije in konec sodnih praks, za katere številni menijo, da so diskriminatorne do pripadnikov rasnih manjšin, navaja Independent.

Sodelujoči v stavki bodo sodelovali na različne načine, delavci iz zaporniških vrst bodo delo odložili, zaporniki za rešetkami bodo organizirali "miroljubne sedeče proteste" in ne bodo trošili denarja v zaporniških objektih. Zaporniki brez svobode gibanja bodo zavračali hrano.

Po vseh ZDA je v zaporih in centrih za pridržanje prebežnikov zaprtih okoli 2,3 milijona ljudi, okoli petina zapornikov pa naj bi utrpela nasilje sojetnikov ali stražarjev, navaja Al Džazira. Tokratnih 20-dnevnih protestov se bodo udeležili zaporniki iz 17 zveznih držav ZDA, natančno število udeležencev pa ni znano.

"Kaj sploh lahko izgubimo?"
"Zaporniki menijo, da so obravnavani kot živali. Pogoji, v katerih bivamo, povzročajo telesne poškodbe in smrti, ki bi se jim lahko izognili, če bi upraviteljem zaporov bilo mar. Številni se počutimo, kot da smo že mrtvi. Kaj sploh lahko izgubimo?" Independent navaja izjavo organizatorjev protestov, med katerimi je skupina zaporniških aktivistov Jailhouse Lawyers Speak.

Protestno stavko, sprva načrtovano za leto 2019, je spodbudil izgred v zaporu Lee Correctional Facility v Južni Karolini, v katerem je v spopadu med zaporniki umrlo sedem ljudi. Očividci trdijo, da so zaposleni potrebovali več ur, da so zaustavili pretep. Nato so trupla nagrmadili na zaporniškem dvorišču. Eden izmed zapornikov se je pritožil, da je več ur močno krvavel, preden je dobil zdravniško pomoč.

Independent: Največji protest v zgodovini
Gre za prvi protest ameriških zapornikov po letu 2016, v katerem je po ocenah sodelovalo od 60.000 do 70.000 zapornikov. Natančno število udeležencev tokratnih protestov ni znano, po ocenah Independenta pa bo letošnji zaporniški protest največji v zgodovini. Podporo protestom je izrazilo denimo tudi gibanje Črna življenja štejejo (Black Lives Matter) in aktivisti z univerz Harvard in Princeton.

Zaporniška stavka je tehnično gledano nezakonita. Zapornikom se v ZDA ni dovoljeno organizirati, oblikovati sindikatov ali se celo zbirati v večjih skupinah. Tudi zahteva po pošteno plačanem delu nima pravne osnove, saj 13. amandma ameriške ustave, s katerim so sicer ukinili suženjstvo, dovoljuje prisilno delo kot "kazen za kaznivo dejanje, za katero je bila oseba ustrezno obsojena".

Širjenje informacij prek pretihotapljenih telefonov
Stavka je organizirana od znotraj, nad oglaševanjem dogodka pa bedi organizacijski odbor za delavce zapornike (IWOC), ki poudarja, da je eden glavnih ciljev protesta dati glas ljudem za rešetkami. Ključno vlogo pri prenosu informacij med zaporniki imajo družbena omrežja, do katerih zaporniki dostopajo prek prenosnih telefonov, ki jih v celice pretihotapijo sorodniki ali celo pazniki. Pri organizaciji protestov so zaporniki letos iz celic po besedah tiskovnega predstavnika IWOC-a opravili celo konferenčne klice.

Oblasti napovedujejo ukrepe proti stavki
Oblasti tudi letos napovedujejo strog nadzor. Že leta 2016 so več organizatorjev stavke premestili v druge zapore ali v samice, še preden so se protesti začeli. Tudi letos je zvezni zaporniški oddelek Južne Karoline sporočil, da vodijo nadzor morebitnih stavkovnih dejavnosti. "Sprejeli bomo vse potrebne ukrepe, da bodo zapori delovali brez groženj varnosti," je povedal tiskovni predstavnik Dexter Lee.

Trumpova administracija za zasebne zapore
Zasebni zapori so sicer za podjetnike donosen posel. Obamova administracija je zasebne zapore nameravala ukiniti z direktivo, po kateri pogodb med zveznimi vladami in zasebnimi zapori po izteku veljavnosti več ne bi bilo mogoče podaljšati. Leta 2017 je ministrstvo za pravosodje direktivo razveljavilo in znova omogočilo, da zasebna podjetja z lokalnimi in državnimi organi podpisujejo pogodbe; čeprav je stopnja nasilja, tako spopadov med zaporniki kot napadov zapornikov na paznike, v zasebnih zaporih večja, še navaja Al Džazira.