Podpora 60-letnemu Fernandezu se je v anketah pred volitvami gibala med 48 in 55 odstotki, dozdajšnji predsednik, desnosredinski Maurici Macri, pa si obeta od 28 do 35 odstotkov glasov. Za zmago v prvem krogu volitev Fernandez potrebuje 45 odstotkov glasov oziroma 40 odstotkov, če bo zmagal z desetimi odstotnimi točkami razlike pred drugouvrščenim kandidatom. Če to ne bo uspelo nikomur, bo drugi krog potekal 24. novembra.

Fernandez bi z zmago tudi kontroverzni, a priljubljeni nekdanji predsednici države Christini Fernandez de Kirchner, ki jo je izbral za svojo podpredsednico, a jo bremenijo obtožbe o korupciji, omogočil vrnitev v predsedniško palačo. Kirchnerjeva je tam bivala dolga leta, najprej kot žena predsednika Nestorja Kirchnerja, ki je Argentino vodil med letoma 2003 in 2007, nato pa kot predsednica – od leta 2007 do leta 2015, ko se je morala zaradi obtožb o zlorabi položaja in korupciji osramočena posloviti od položaja in ga prepustiti konservativnemu poslovnežu Macriju.

V revščini živi 15 milijonov ljudi

Fernandezu in z njim vred Kirchnerjevi gre v korist predvsem to, da je Argentina spet sredi hude gospodarske krize. Razmere v tretjem največjem gospodarstvu Latinske Amerike, ki mu sicer krize niso tuje, so se znova občutno poslabšale lani. Visoka inflacija, padec vrednosti pesa in iskanje pomoči pri Mednarodnem finančnem skladu so obudili spomine na krizo leta 2001, ko se je argentinski finančni sistem popolnoma sesul.

Septembra objavljeni podatki so pokazali, da je lani pod pragom revščine živelo 35,4 odstotka oziroma več kot 15 milijonov prebivalcev, kar je osem odstotkov več kot leto predtem.

Volilnih upravičencev je v 45-milijonski Argentini 34 milijonov, prvič lahko glasujejo tudi vsi, ki so dopolnili 16 let. Volitve so sicer obvezne le za volivce, stare od 18 do 70 let.