V sredo se je direktorica IMF-a Christine Lagarde z argentinskimi oblastmi dogovorila še o zadnjih podrobnostih posojila.

Prvi sveženj, 12,83 milijarde evrov, je IMF državi izplačal že junija, piše Guardian, a ob strogih pogojih, kot je tudi ničelni primanjkljaj leta 2019. Poleg tega so se v Buenos Airesu zavezali, da bo centralna banka posegla v delovanje trga le v izjemnih okoliščinah - če bo domača valuta izgubila toliko vrednosti, da bo za 1 ameriški dolar treba odšteti več kot 44 pesov. Trenutno je razmerje med dolarjem in pesom 1:39.

Pred dnevi je zaradi zelo slabega finančnega stanja države odstopil predsednik argentinske centralne banke Luis Caputo, ki je na položaju zdržal le nekaj mesecev. V torek je državo ohromila tudi 24-urna splošna stavka.

Centralna banka je v izjavi zapisala, da Caputo odstopa v prepričanju, do bo "nov dogovor z IMF-om ponovno vzpostavil zaupanje v fiskalno, finančno, denarno in valutno situacijo". Strokovnjaki sicer špekulirajo, da je Caputo odstopil zaradi nesoglasij z IMF-om glede denarne politike.

Argentino že od začetka aprila pesti kriza zaupanja. Ta je povzročila padec vrednosti pesa in dvoštevilčno inflacijo. Peso je od začetka leta izgubil že okoli 50 odstotkov vrednosti.

Predsednik države Mauricio Macri se je odzval z napovedjo novih varčevalnih ukrepov, vključno s prepolovitvijo števila ministrstev in ponovno uvedbo davka na izvoz žita. Centralna banka je povišala obrestne mere na 60 odstotkov.