Ameriški predsednik Joe Biden je dejal republikancem, naj ne blokirajo demokratov. Foto: EPA
Ameriški predsednik Joe Biden je dejal republikancem, naj ne blokirajo demokratov. Foto: EPA

Finančna ministrica ZDA Janet Yellen je prejšnji teden obvestila kongres, da jim bo 18. oktobra zmanjkalo denarja za odplačevanje dolga. Kongresnike je pozvala, naj odpravi dovoljeno omejitev javnega dolga, da se ne bodo vsako leto prepirali o tem in ogrožali kreditne sposobnosti države.

Tudi ameriški predsednik Joe Biden je znova pozval k odpravi te omejitve, republikancem pa dejal, naj ne blokirajo demokratov, ki to lahko v na 50 proti 50 sedežev razdeljenem senatu storijo z navadno večino ob glasu podpredsednice ZDA Kamale Harris.

Vodja senatnih republikancev Mitch McConnell poziv zavrača. V pismu Bidnu je dejal, da republikanci nimajo nobenih zahtev, ampak le opozarjajo, da če demokratska stranka želi sama vladati, potem naj tudi sama uredi omejitev javnega dolga.

Biden meni, da McConnell po nepotrebnem ogroža kreditni ugled zvezne vlade, kar bo škodilo finančnim trgom in širšemu gospodarstvu. "Demokrati bomo izpolnili dolžnost do države, vi pa se le umaknite stran in nam dovolite, da to storimo," je republikancem dejal Biden.

Težava je postopek

Noben republikanec noče glasovati za povišanje omejitve javnega dolga, kar pomeni, da predlog zakona ne more naprej brez 60 glasov podpore. Republikanci s tem silijo demokrate, da omejitev povišajo s posebnim zapletenim parlamentarnim postopkom pomiritve.

Po mnenju analitikov gre torej bolj za politično obstreljevanje, kot za dejansko nevarnost, da bodo ZDA razglašene za plačilno nesposobne. Republikanci želijo odgovornost za naraščanje dolga pripisati demokratom, ti bi pa radi, da je deljena, saj sta obe stranki sprejemali proračune in potrjevali porabo, ki je dolg poviševala.

Ameriški javni dolg znaša že 28.400 milijard dolarjev.

Demokrati s povišanjem dovoljene meje javnega dolga nimajo težav, še vedno pa se niso dogovorili o potrditvi dveh velikih prioritet predsednika Bidna, to je potrditve 1000 milijard dolarjev vrednega predloga zakona o obnovi infrastrukture in 3500 milijard dolarjev vrednega zakona za povečanje socialne porabe in za boj proti podnebnim spremembam.