Cerar predlaga, da se Guaidója prizna z namenom, da razpiše predčasne predsedniške volitve. Cerar je to povedal po zaprti seji odbora DZ-ja za zunanjo politiko. Kdaj bo vlada odločala o tem predlogu, pa še ni znano.

Maduro do izteka ultimata ni razpisal volitev
Članice EU-ja so v ponedeljek priznale Guaidója, potem ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki mu velik del mednarodne skupnosti ne priznava legitimnosti, zavrnil ultimat, naj do nedelje razpiše demokratične predsedniške volitve.

"Španska vlada sporoča, da predsednika parlamenta Juana Guaidója priznava za začasnega predsednika Venezuele," je novinarjem kot prvi od evropskih voditeljev povedal španski premier Pedro Sanchez. Ob tem je Guaidója pozval, naj kmalu razpiše predsedniške volitve.

Španiji je nato sledilo še 15 članic EU-ja: Avstrija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Luksemburg, Latvija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Švedska.

Hunt: Nelegitimen in kleptokratski Madurov režim se mora končati
Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je na Twittru zapisal: "Nicolas Maduro ni razpisal volitev v časovnem obdobju, kot smo ga določili, zato za začasnega predsednika priznavamo Guaidója. Zatiranje nelegitimnega in kleptokratskega Madurovega režima se mora končati."

Kurz: Zgrešeno socialistično gospodarstvo in pomanjkanje pravne države
Tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz je sporočil, da Avstrija za začasnega predsednika priznava Guaidója. Kot je tvitnil, ima Guaidó polno podporo Avstrije pri svojih prizadevanjih za vnovično vzpostavitev demokracije v Venezueli, ki že dolgo trpi zaradi zgrešenega socialističnega gospodarstva in pomanjkanja pravne države.

"Razklana" Italija proti skupni izjavi, zadržana tudi Grčija
A skupnega stališča oziroma izjave EU-ja o Venezueli ne bo. "Zagotovo ne bo skupne izjave EU-ja, saj nekatere države nasprotujejo," je ob robu ministrskega srečanja Unije in Arabske lige v Bruslju povedal španski zunanji minister Josep Borell. Več diplomatskih virov je potrdilo, da države članice EU-ja niso mogle sprejeti skupnega stališča, saj Italija zaradi nasprotovanja koalicijskega Gibanja petih zvezd ni želela potrditi izjave, zadržana pa je bila tudi Grčija.

Rusija: Venezuelci morajo sami rešiti svoje težave
Na niz priznanj evropskih držav se je odzval tudi Kremelj, ki je sporočil, da te poteze pomenijo vpletanje v notranje zadeve države in da morajo Venezuelci sami, ne pa tuje države, rešiti svoje politične težave. Rusija in tudi Kitajska podpirata Madurov režim, saj sta obe v Venezuelo investirali oziroma ji posodili milijarde dolarjev.

Osemdnevni rok za razpis volitev so Maduru postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija, medtem pa so se pozivu pridružile še Portugalska, Nizozemska, Belgija in Avstrija. Maduru so takrat zaradi nedemokratičnih volitev odrekle legitimnost položaja, priznale legitimnost parlamentu na čelu s samooklicanim predsednikom Guaidójem in pričakovale razpis predsedniških volitev, ki bodo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev demokratično izvoljene oblasti.

"Ni nam mar, kaj pravi Evropa"

Maduro je v nedeljo njihov ultimat zavrnil. "Od nikogar ne sprejemamo ultimatov. Zakaj mora Evropska unija govoriti državi, ki je že imela volitve, da mora ponoviti predsedniške volitve, ker na njih niso zmagali njihovi desničarski zavezniki? Poskušajo nas spraviti v kot z ultimati, da bi nas prisilili v izreden položaj konfrontacije. Zavračam pozive k novim volitvam, potekale bodo leta 2024. Ni nam mar, kaj pravi Evropa," je bil jasen.

Podprl pa je načrte za srečanje latinskoameriških držav in EU-ja v okviru skupine za stike v Montevideu v četrtek, saj bi to po njegovih besedah lahko vodilo v "dialog med Venezuelci za razrešitev naših težav". Guaidója pa je pozval k neposrednim pogovorom, kar je mladi opozicijski voditelj že zavrnil.

Maduro napovedal, da bo domovino branil z življenjem
Maduro je v ponedeljek v odzivu na evropska priznanja Guaidoja napovedal, da bo domovino branil tudi s svojim življenjem. "Prisegam [...], da bom s svojim življenje branil domovino, ki je ogrožena," je dejal Maduro in dodal, da bo v sredo začel kampanjo zbiranja podpisov proti ameriškim "intervencionističnim dejanjem", ki jih bo predal Beli hiši. "Pozivam venezuelsko ljudstvo k podpisu [...] v vseh naseljih, tovarnah in šolah," je napovedal Maduro.

Bolivarska republika Venezuela zavrača odločitev evropskih vlad
Venezuela je v odzivu še sporočila, da bo preučila dvostranske odnose z vladami držav, ki so priznale Guaidoja. "Bolivarska republika Venezuela izraža svojo odločno zavrnitev odločitve nekaterih evropskih vlad, ki so se uklonile strategiji ameriške administracije za zrušitev vlade," je na Twitterju zapisal venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza.

Maduro Trumpu: Zakaj si želiš ponoviti Vietnam?
Maduro je že v nedeljo izjavil, da ne more izključiti izbruha državljanske vojne, ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa je posvaril, da bo Belo hišo zapustil "prekrito s krvjo", če se bo odločil za posredovanje v krizi. "Stoj. Stoj, Trump! Takoj se ustavi. Delaš napako, zaradi katere bodo tvoje roke umazane s krvjo, svoj predsedniški mandat pa boš zapustil s krvavimi madeži. Zakaj si želiš ponoviti Vietnam?" je Maduro izjavil v pogovoru s španskim novinarjem Jordijem Evolom. "Če nas bo severnoameriški imperij napadel, se bomo morali braniti. Ne bomo kar tako prepustili Venezuele," je še dodal Maduro.

Maduro je sicer v omenjenem intervjuju posvaril pred izbruhom državljanske vojne v državi. To je po njegovem mnenju odvisno od "norosti in agresivnosti" ZDA in njihovih zaveznic.

Trump: Vojaško posredovanje ena od možnosti
Trump je v soboto izjavil, da je pogovore z Madurom zavrnil, "ker se je v Venezueli zgodilo že veliko groznih stvari". Na vprašanje, ali je mogoče vojaško posredovanje, pa je odgovoril: "No, tega ne želim reči, a brez dvoma je tudi to ena izmed možnosti."

Kritiki očitajo Maduru, da je bogato državo spravil v bedo
V soboto zvečer se je na ulicah Caracasa znova zbralo na tisoče ljudi, ki so zahtevali Madurov odhod z oblasti. Očitajo mu, da je z nafto bogato državo spravil v gospodarsko in humanitarno krizo. Na oblast se je povzpel leta 2013, po smrti svojega političnega mentorja Huga Chaveza. Kritiki Maduru očitajo, da je z nekompetentno politiko, korupcijo in represijo nad opozicijo državo z največjimi zalogami nafte na svetu spravil na rob propada.

Državo zapustilo več kot tri milijone ljudi
Po ocenah Združenih narodov je iz države zaradi hudih gospodarskih in socialnih razmer zbežalo že več kot tri milijone ljudi, ta številka pa bi se lahko do konca leta zvišala še za dva milijona.