Trump je Guaidóju čestital za "zgodovinski prevzem" predsedniškega položaja, govorila pa sta tudi o načrtovanih protestih proti Maduru, ki ga v Beli hiši označujejo za "bivšega diktatorja".
Trump in Guaidó sta se še dogovorila, da si bosta prizadevala za obnovitev odnosov med ZDA in Venezuelo ter da bosta ohranila redne stike.
ZDA so Guaidója takoj priznale za začasnega predsednika Venezuele, Maduro, ki ohranja nadzor nad vojsko in policijo, po drugi strani zanj trdi, da je marioneta v rokah Washingtona.
Maduro se je "pripravljen usesti za pogajalsko mizo"
"Pripravljen sem se usesti za pogajalsko mizo z opozicijo, da se pogovorimo za dobro Venezuele," je medtem v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti dejal Maduro.
Podpira predčasne parlamentarne volitve, ki bi bile po njegovem mnenju dobra oblika politične razprave, odločno pa je proti predsedniškim volitvam, h katerim so ga pozvale tudi evropske države.
"V Venezueli so že bile predsedniške volitve in če želijo imperialisti nove volitve, bodo morali počakati do leta 2025," je dejal z mislijo na Washington, ki vztrajno poziva k novim predsedniškim volitvam. Maduro je v intervjuju med drugim še obtožil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je kolumbijski vladi naročil atentat nanj: "Če se mi bo nekega dneva kaj zgodilo, potem bosta Donald Trump in kolumbijski predsednik Ivan Duque kriva za vse, kar se mi dogaja."
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je sicer dejal, da Maduro ni odgovoril na zahtevo držav članic EU-ja po sklicu novih volitev. "Zunanji ministri EU-ja se bodo jutri sestali v Bukarešti, da bi odločili, katere ukrepe sprejeti po njegovem neodgovoru" na sobotni poziv unije k sklicu novih volitev v osmih dneh, je v francoskem parlamentu dejal Le Drian.
Guaidó ne sme zapustiti države
Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče opozicijskemu voditelju in samooklicanemu predsedniku Juanu Guaidóju izdalo prepoved zapustiti državo, hkrati pa mu je zamrznilo premoženje. Odločitev je posledica Guaidójeve razglasitve za začasnega predsednika države, v odziv pa so ZDA, ki voditelja opozicije podpirajo, sporočile, da so mu predale nadzor nad ameriškimi bančnimi računi v tej južnoameriški državi, s čimer so želele preprečiti, da bi jih upravljal Maduro, ki ga sicer podpira vrhovno sodišče.
Generalni državni tožilec Tarek William Saab, ki je vrhovno sodišče pozval k tej potezi, je ameriško odločitev označil za "hudo kaznivo dejanje, ki krši ustavno ureditev". "Zaradi nasilnih dogodkov v državi in protivladnih izjav tujih držav" je sprožil predhodno preiskavo Guaidójevih dejanj. Države predsednik narodne skupščine ne sme zapustiti, dokler preiskava ni končala, saj je s svojimi dejanji "škodoval miru v republiki", je povedal vodja sodišča Maikel Moreno. Ko je prišel v nacionalno skupščino, je 35-letni Guaidó stopil pred novinarje in dejal, da sprejeti ukrepi niso nič novega. Dodal je, bo "kljub grožnjam in preganjanju vztrajal in še naprej opravljal svoje delo", poroča BBC.
Opozicija pozvala k novim protestom
Na odločitev sodišča se je odzval tudi ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, ki je na Twitterju zapisal, da se "bodo tisti, ki poskušajo spodkopati demokracijo v Venezueli in škoditi Guaidóju, deležni resnih posledic". Več kot 20 držav je sicer sledilo ZDA in priznalo opozicijskega voditelja za začasnega predsednika. Številne članice Evropske unije so pozvale k novim volitvam, medtem pa so države, kot so Rusija, Kitajska, Mehika in Turčija javno podprle Madura.
Opozicija je za sredo že pozvala k novim protestom proti Maduru. Napovedala je mirni dvourni protest, ni pa še jasno, ali se ga bo Guaidó, ki je ob pozivu k novemu protestu dejal, da naj bi s tem shodom zahtevali, da se dovoli dostava humanitarne pomoči v obubožano državo, udeležil. Protesti so napovedani tudi še za soboto.
Medtem ko so ameriški uradniki izjavili, da so mogoče vse možnosti reševanja krize, pa skupina severnih in južnoameriških držav odločno nasprotuje kakršnemu koli zunanjemu vojaškemu posredovanju oziroma sodelovanju v državi, je v imenu skupine Lima, v katero je vključenih 14 držav – med njimi je tudi Kanada –, ki naj bi našle mirno rešitev krize v Venezueli, sporočil zunanji minister Peruja Nestor Popolizio.
Od 10. januarja v obubožani državi zaostrene razmere
Venezuela se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v svoji zgodovini. Letna inflacija je presegla milijon odstotkov. V državi je hudo pomanjkanje hrane in zdravil. Združeni narodi ocenjujejo, da so Venezuelo zapustili trije milijoni ljudi. Vlada za gospodarsko krizo krivi padec cen nafte, opozicija med glavne vzroke dodaja še korupcijo.
Maduro je po volitvah leta 2015 z več spornimi pravnimi manevri parlament leta 2017 razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero pa je imenoval sebi poslušne člane.
Kljub protestom je nato dosegel tudi, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal. A ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi mandat, so se razmere začele zaostrovati. Nacionalna skupščina je pet dni po prisegi Madura sprejela deklaracijo, v kateri je novi mandat predsednika razglasila za nezakonitega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje