Politična kriza v Venezueli se še poglablja. Maduro je v sredo prekinil diplomatske vezi z Washingtonom, saj je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa podprla opozicijskega politika Juana Guaidója, ki se je na protestih samooklical za začasnega predsednika države. Državi sicer že dolga leta nimata veleposlanikov, vendar pa veleposlaništvi v prestolnici delujeta oziroma sta delovali do zdaj.

Maduro je v četrtek zagotovil, da bo kljub poskusu državnega udara vladal naprej in pozdravil predlog Mehike in Urugvaja za dialog z opozicijo. "Seveda se strinjam, da govorimo, da se poslušamo in se razumemo," je dejal. Ob tem se lahko opira tudi na podporo vojske, ki mu trdno stoji ob strani.

ZDA so uradno zaprosile za odprto zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov o Venezueli v soboto zjutraj. Venezuele ni na dnevnem redu in za uvrstitev nanj je potrebno soglasje devetih članic 15-članskega Varnostnega sveta. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je menil, da taka seja ni potrebna.

Maduro bi se pogovarjal, Guaidó ne

Guaidó se medtem obnaša kot predsednik in je ZDA uradno zaprosil za pomoč v hrani in zdravilih za državo, ki se sooča z dva milijona odstotno inflacijo in humanitarno krizo. Poleg tega je izjavil, da bo predlagal amnestijo za Madura, če se sam odpove oblasti, in kot primer navedel miroljubno tranzicijo oblasti v Čilu. Poleg tega je obljubil, da bi takoj razpisal nove volitve, "da bi to krizo čim prej premagali".

Maduro je medtem Guaidója povabil na pogovor, kar pa je ta že zavrnil in povabilo označil za "lažni dialog". Vojsko je pozval, naj ga podpre in jo pozval, naj dovoli dostavo humanitarne pomoči, za katero je v četrtek prosil ZDA.

Maduro je sicer sporočil, da je pripravljen na pogovore z Guaidojem. "Zavezan sem nacionalni razpravi. Danes, jutri in vedno. Zavezan sem in pripravljen, da grem, kamor koli moram. Osebno, če se moram srečati s tem mladim možem, se bom," je dejal Maduro na novinarski konferenci.

A Guaido ga je hitro zavrnil. "Če ne dobijo želenih rezultatov z represijo, nam ponudijo lažen dialog," je dejal na ločeni novinarski konferenci. "Želim, da je to jasno svetu in temu režimu: nihče tu se ne podpiše pod lažen dialog," je dodal.

ZDA želijo dohodke od nafte preusmeriti k opoziciji

Neki visoki ameriški diplomat je ob tem izjavil, da ZDA iščejo načine, kako bi prekinile dotok sredstev, ki prihajajo na račun Madura in njegovih podpornikov, želijo pa tudi zagotoviti, da bi prihodki od prodaje venezuelske nafte šli v roke opozicije. To kaže na to, da je Washington pripravljen storiti več kot le običajne diplomatske poteze za spremembo oblasti v Venezueli.

Države izbirajo strani

Mednarodna skupnost je glede podpore Maduru oziroma Guaidóju razdeljena. Guaidója priznavajo ZDA, Kanada in večina držav Latinske Amerike, ob Maduru pa med drugim vztrajajo Bolivija, Mehika, Kitajska, Urugvaj, Turčija in Rusija, ki opozarja, da podpora Guaidóju predstavlja kršitev mednarodnega prava in predstavlja "neposredno pot k prelivanju krvi". Evropska unija se ni povsem opredelila, tako tudi ne večina držav članic Združenih narodov.

Parlament Madurov mandat razglasil za nezakonit

Kriza v Venezueli se je začela zapletati po volitvah leta 2015, na katerih je zaradi hudega pomanjkanja in splošne krize v državi večino v narodni skupščini prevzela opozicija. A socialistični predsednik Maduro je nato z več spornimi pravnimi manevri leta 2017 parlament razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero so bili zaradi bojkota opozicije izvoljeni le njemu poslušni člani. Kljub protestom je nato dosegel tudi, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal sam.

A ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, so se razmere začele nevarno zaostrovati. Parlament je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega, začeli so se protesti, Guaido pa se je razglasil za začasnega predsednika.