56-letnik Maduro bo prisegel pred vrhovnim sodiščem in ne pred parlamentom, v katerem ima večino opozicija. V ustavodajni skupščini, v kateri imajo večino njegovi podporniki, je sicer prisegel že nekaj dni po majskih volitvah, na katerih je slavil z nekaj manj kot 70 odstotki podpore. Večina opozicijskih strank jih je bojkotirala in ima izide za nelegitimne.

ZDA in EU pozvale k novim in svobodnim volitvam
Parlament je v soboto Madurov predsedniški mandat razglasil za nelegitimen, prehodno vlado pa pozval, naj organizira demokratične volitve. Pri tem so jo podprle tudi ZDA, ki ne priznavajo izidov majskih volitev. Tudi EU je v torek ponovil poziv k novim in svobodnim volitvam. "Verjamemo, da predsedniške volitve niso bile ne svobodne ne verodostojne. EU zahteva nove volitve, ki bodo svobodne in pravične," so sporočili iz evropske službe za zunanje delovanje.

Z izjemo Mehike so tudi članice skupine Lima, v kateri je 14 večinoma latinskoameriških držav, Madura pozvale, naj se odpove drugemu mandatu ter pooblastila prenese na parlament. Caracas je to označil za spodbujanje k državnemu udaru.

Madura podpirata vojska in ustavodajna skupščina
Predstavniki držav Organizacije ameriških držav, ki prav tako ne priznavajo legitimnosti volitev, se bodo medtem danes sestali na izrednem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o Venezueli. Caracas je sicer leta 2017 sprožil postopek izstopa iz te organizacije, ki naj bi se predvidoma končal aprila.
"Tistim, ki ne priznavajo legitimnosti venezuelskih institucij, bomo recipročno in primerno odgovorili, ukrepali bomo zelo odločno," je v odzivu povedal Maduro, ki ga podpirata vojska in ustavodajna skupščina, ki jo je vzpostavil lani.

Venezuelo bi lahko do konca leta zapustilo več kot 5 milijonov ljudi
Maduro je s svojimi ukrepi državo pahnil v hudo gospodarsko krizo. Inflacija se po poročanju Reutersa približuje dvema milijonoma odstotkov in bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada še naraščala. Še naprej se bo krčilo tudi gospodarstvo. Po podatkih Združenih narodov je državo, ki jo pesti huda revščina, od leta 2015 zapustilo že več kot 2,3 milijona ljudi, to število pa bi lahko do konca leta preseglo 5,3 milijona.

Vrhovni sodnik pobegnil iz države
Venezuelska opozicija, ki nasprotuje temu, da bi Maduro prevzel nov mandat, je sicer razdeljena, številni njeni voditelji pa so v zaporu ali izgnanstvu. V tujino je v nedeljo pobegnil tudi venezuelski vrhovni sodnik Christian Zerpa, ki nasprotuje prisegi Madura.

Protesti opozicije jalovi
Opozicija je v četrtek pozvala k protestom, na kar so se oblasti odzvale z nameščanjem policije in oboroženih enot na ulicah mest. Leta 2017 so proti Maduru potekali množični protesti, v katerih je bilo v štirih mesecih ubitih več kot 100 ljudi, a Madurove diktature niso omajali.

Želim zapustiti državo. Tu ni prihodnosti.
"Maduro bo prisegel in nič se ne bo spremenilo. Skušam pridobiti še nekaj dokumentov, tako da bi lahko zapustila državo, saj tukaj ni prihodnosti. Žalostno, a resnično," je za Reuters dejala 26-letna Angela Perez, ki dela v restavraciji s hitro hrano.