Razprava v Varnostnem svetu je potekala nekaj dni po tem, ko se je predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaidó razglasil za začasnega predsednika države, ki jo sicer vodi predsednik Nicolás Maduro.

ZDA, ki so Guaidója takoj priznale kot začasnega predsednika, so k takšnemu priznanju pozvale vse članice Varnostnega sveta. "Čas je, da vsaka država izbere stran. Nič več prelaganja, nič več igric. Ali ste na strani sil svobode ali ste v ligi z Madurom in njegovim kaosom," je Pompeo dejal na izredni seji Varnostnega sveta, ki so jo sklicali na zahtevo ZDA. Po nastopu je vse države sveta tudi pozval, naj prekinejo trgovanje z Madurom.

Predtem je na seji izrazil pričakovanje, da bodo imeli ameriški diplomati še naprej zagotovljeno zaščito v okviru dunajske konvencije. "Ne preizkušajte naše odločenosti, da zaščitimo svoje ljudi," je poudaril. Čez nekaj ur se bo sicer ameriškim diplomatom iztekel rok, da zapustijo Venezuelo, kot je to od njih zahteval Maduro, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Zlom venezuelskega gospodarstva in posledični beg okoli treh milijonov ljudi v sosednje države predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, je še dejal Pompeo.

Predstavnik Peruja je ob tem potrdil, da je njegova država sprejela 700.000 beguncev iz Venezuele. Velika Britanija pa je navedla, da je "Madurov socializem uničil celotno državo".

Ruske obtožbe poskusa državnega udara

Ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja je medtem ZDA in njene zaveznice obtožil poskusa državnega udara proti venezuelskemu predsedniku.

Da ZDA razmišljajo o vseh možnostih glede Venezuele, je nevarno in na vsak način bi se morali izogniti vojaškemu posredovanju, je dejal Nebenzja.

Moskva je želela preprečiti tudi današnjo sejo, a jim ni uspelo zbrati potrebnih devetih glasov od 15. Proti seji so poleg Rusije glasovale še Kitajska, Južna Afrika in Ekvatorialna Gvineja.

Nemški veleposlanik pri ZN-u Christopher Heusgen je politično in gospodarsko krizo v Venezueli označil za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter poudaril, da seje Varnostnega sveta niso zahtevale samo ZDA, ampak tudi Peru in Dominikanska republika, ki sta nestalni članici tega organa iz Latinske Amerike.

Članice Varnostnega sveta naj bi ob koncu seje glasovale o ameriškem predlogu resolucije, v kateri bi izrekli "popolno podporo" narodni skupščini, ki jo vodi Guaidó. Rusija in Kitajska bosta kot stalni članici predvidoma uporabili veto proti resoluciji.

Guaidó predstavil načrt

Samooklicani začasni predsednik Guaidó je medtem predstavil načrt za prenos oblasti v treh točkah, s katerim bi se končalo predsednikovanje Madura. "Konec uzurpatorske vlade, oblikovanje prehodne vlade in sklic novih volitev," je 35-letnik povedal v danes objavljenem intervjuju za italijanski časopis La Stampa.

Vojsko je ob tem pozval, naj podpre opozicijo in njega. Tudi pripadniki vojske, ki so bili vpleteni v represijo zadnjih dni, bodo pomiloščeni, je še povedal. Pomilostitev je po njegovih besedah v tovrstnih razmerah vedno na mizi. "Naš cilj je mirna vrnitev k demokraciji in svobodi, ne maščevanje," je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Za danes je napovedal srečanja v mestnih hišah po državi, na katerih bodo predstavili svoje načrte. V nedeljo naj bi obiskali še vojašnice, da bi se z vojaki pogovorili o možnosti pomilostitve.

Za prihodnji teden je napovedal "velike demonstracije", pri čemer morajo kraj in čas še določiti. Namen protestov bo Madura pozvati, naj zapusti oblast.

Predsednik Venezuele je v petek sicer zavrnil možnost odstopa, Guaidóju pa je sporočil, da se je pripravljen pogovarjati. Ta je to zavrnil kot "lažni dialog".

Ultimat evropskih držav

Medtem je Španija Maduru postavila osemdnevni rok za razpis volitev, v nasprotnem primeru bo Madrid kot začasnega venezuelskega predsednika priznal Guaidója, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pozivu so se pridružile tudi Francija, Nemčija in Nizozemska.

"Če v osmih dneh ne bo razpisa poštenih, svobodnih in transparentnih volitev, bo Španija priznala Juana Guaidója za predsednika Venezuele," je po televiziji napovedal španski premier Pedro Sánchez.

"Venezuelsko ljudstvo mora svobodno odločati o svoji prihodnosti. Če v osmih dneh ne bodo razpisane volitve, bomo Juana Guaidója priznali kot začasnega predsednika Venezuele, da bo sprožil politični proces. Pri tem sodelujemo z evropskimi partnerji," pa je na Twitterju zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Enako sporočilo je na tem družbenem omrežju objavila tudi tiskovna predstavnica nemške vlade Martina Fietz.

Pozneje je poziv na svojem Twitterju objavil še britanski zunanji minister Jeremy Hunt. Zapisal je, da je zaradi prepovedi kandidature opozicijskih predstavnikov, polnjenja volilnih skrinjic in nepravilnosti pri štetju na volitvah "jasno, da Nicolás Maduro ni legitimen voditelj Venezuele". "Juan Guaidó je prava oseba, da popelje Venezuelo naprej," je poudaril.

Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je pozvala k čimprejšnjim svobodnim, transparentnim in kredibilnim volitvam v Venezueli v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi in venezuelskim ustavnim redom.

Caracas zavrača evropski ultimat

Venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza je na izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov že zavrnil ultimat iz Evrope. Ponovil je, da Maduro ostaja legitimni predsednik, navkljub pritisku iz tujine pod vodstvom ZDA. "Nihče nam ne bo izrekel ultimata ali nam govoril, naj pripravimo volitve ali ne," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Arreaza.

Madrid, Pariz in Berlin so to sporočilo podali, ko se v petek državam članicam Evropske unije ni uspelo uskladiti, da bi Madura skupaj pozvale k razpisu volitev, v nasprotnem primeru pa bi priznale Guaidója, je povedal vir pri EU-ju. Zadržane so predvsem Avstrija, Portugalska in Grčija.

Grška vladajoča stranka Siriza sicer javno podpira venezuelskega predsednika. Sekretar stranke Panos Skurletis je izrazil "polno podporo in solidarnost" z "zakonitim predsednikom" Madurom.

Razmere v Venezueli so se začele zaostrovati, ko je predsednik Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat. Parlament, v katerem ima večino opozicija, je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov Madurov mandat razglasil za nezakonitega. Na poziv opozicije je prišlo do množičnih demonstracij, ki se jih je udeležilo več sto tisoč ljudi.

Na protestih se je predsednik parlamenta Juan Guaidó 23. januarja razglasil za začasnega predsednika Venezuele. Kot takšnega so ga takoj priznale ZDA in večina držav Latinske Amerike.