Nova ustava je na referendumu ob 99 odstotkih preštetih glasov prejela le 38 odstotkov podpore, nasprotovalo pa ji je 62 odstotkov volivcev, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Predlagano novo ustavo s 388 členi, ki naj bi bila ena najnaprednejših, socialnih in okoljsko naravnanih na svetu, so volivci zavrnili v 16 pokrajinah države. Še zlasti odločno je bilo nasprotovanje v pokrajinah, kot so Nuble, Araucania in Maule, kjer jih je proti njej glasovalo več kot 70 odstotkov ljudi. Udeležba na volitvah je bila obvezna, poroča Guardian.

Levo usmerjeni čilski predsednik Gabriel Boric je sprejel izid, a hkrati obljubil, da si bo še naprej prizadeval za politično reformo države. "Ljudstvo je pokazalo, da si želi in ceni demokracijo, da računa nanjo za premagovanje naših razlik in za napredek," je dejal.

Vse politične sile je pozval, naj državo postavijo pred medsebojne razlike in se čim prej dogovorijo o rokih in smernicah novega ustavnega procesa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Boric naj bi se že v ponedeljek zjutraj srečal z obema domovoma kongresa, poroča Guardian.

"Danes ni zmagovalcev ali poražencev," je ob razglasitvi izidov dejal vodja kampanje proti spremembi ustave Claudio Salinas. Kljub temu so se nasprotniki nove ustave po objavi izidov zbrali po ulicah mest in proslavljali zmago. Zbralo se je tudi nekaj sto privržencev nove ustave, ki so jih varnostne sile pregnale z vodnim topom.

Pinochetova ustava ostaja v veljavi

Za zdaj bo sicer v Čilu v veljavi ostala ustava iz leta 1980, ki so jo spisali sodelavci diktatorja Augusta Pinocheta. Ustava med drugim predsedniku daje pooblastila, da prepove pravico do združevanja in združevanje delavcev v sindikate, opredelila pa je tudi lastništvo zasebnikov nad vodami, navaja The Intercept.

Ustava je po poročanju Reutersa do "trga prijazna" in skladna z reformo "čikaških fantov" – čilskih študentov ameriškega ekonomista Miltona Friedmana –, ki so pod Pinochetom med letoma 1973 in 1990 popolnoma prestrukturirali gospodarstvo po načelih prostega trga, kar je po navedbah kritikov povzročilo razkol med bogatim in revnim slojem prebivalstva.

Novo ustavo zahtevali protestniki

Pobudo za prenovo ustave so podali protestniki na množičnih protestih leta 2019. Na plebiscitu oktobra 2020 je nato 78,2 odstotka Čilencev glasovalo za pripravo nove ustave.

Varovanje okolja

Čile bi z novo ustavo postal prva država na svetu, kjer bi imeli ustavno zapovedano varovanje okolja. Zaščiteni bi bili tudi naravni viri, kot je voda, ki jo po navedbah kritikov izkoriščajo rudarska podjetja. V poglavju ustave o okolju piše, da ima "narava pravice," živali pa so "subjekti posebnega varstva". Boj proti podnebnim spremembam bi postal "državna dolžnost", tako kot varovanje biotske raznovrstnosti, domorodnih vrst in naravnih prostorov, povzema Al Džazira.

Sorodna novica Krvavi zapis v zgodovini novega Čila

Pravice staroselcev

Prvič v zgodovini Čila bi priznali tudi staroselska ljudstva, ki bi dobila pravico do samoodločbe, zagotovljeni bi jim bili zemlja, naravni viri in predstavniška mesta v političnih institucijah. Staroselci predstavljajo skoraj 12 odstotkov 19-milijonskega prebivalstva Čila. Vzpostavili bi tudi vzporeden pravosodni sistem za zadeve staroselcev, vendar bi zadnjo besedo imelo čilsko vrhovno sodišče.

Enakovredna zastopanost spolov v vladi

Ustava bi zahtevala tudi enako zastopanost spolov v vladi in drugih državnih organih. Predlog je predvideval tudi uzakonitev pravice do umetne prekinitve nosečnosti. Volivci so predlog nove ustave zavrnili natanko 70 let po tem, ko so ženske v Čilu dobile volilno pravico. Poleg tega naj bi ustava zagotavljala tudi stanovanjske pravice, oblikovanje nacionalnega zdravstvenega sistema in ugodnosti za delavce.

Nasprotniki so bili kritični predvsem do jamstev za staroselce, kar naj bi "razdelilo Čile", veliko kritik je bilo uperjenih tudi proti enakosti spolov v državnih institucijah, kar naj bi bilo "nepotrebno in eksperimentalno".