Spremembo ustave, ki je bila tudi ena glavnih zahtev v valu protestov pred letom dni, je po več kot 90 odstotkih preštetih glasov podprlo 78,24 odstotka volivcev. Proti jih je glasovalo 21,76 odstotka, je sporočila volilna komisija.

Referenduma se je udeležilo skoraj 7,5 milijona volivk in volivcev, kar je največja udeležba po volitvah leta 1989, ki so vodile v konec vojaške diktature.

V glavnem mestu Santiagu de Chile je množica na ulicah v nedeljo zvečer že proslavila izid. Eden izmed ljudi na ulicah, Juan Pablo Naranjo, je izrazil hvaležnost mladim, ker so sprožili proteste. "Če ne bi bilo pogumnih mladih ljudi, ki so se borili za nas, ne bi šel nihče na ulice. Tega sem si želel zelo dolgo in zdaj se je zgodilo, zaradi njih smo danes zmagali," je dejal.

Predsednik Čila, milijarder Sebastian Piñera, je priznal izid in pohvalil miren potek referenduma. Poudaril je, da pomeni začetek poti, ki jo morajo prehoditi skupaj. "Do zdaj nas je ustava delila, od danes pa si moramo prizadevati, da bo nova ustava okvir za enotnost, stabilnost in prihodnost," je dejal predsednik, čigar vlada je pod pritiskom protestov razpisala referendum. Potekati bi moral že aprila, a so ga zaradi epidemije covida-19 prestavili.

Ljudje so na referendumu odločali, ali si želijo nove ustave, pa tudi o tem, ali naj ustavodajno skupščino, ki bo spisala novo besedilo, sestavljajo posebej v ta namen izvoljeni delegati, ali pa bi morali polovico tega telesa predstavljati poslanci in poslanke.

Več kot 79 odstotkov volivcev in volivk, ki so oddali glas, je podprlo, da naj ustavodajno skupščino sestavljajo izvoljeni delegati, skoraj 21 odstotkov pa jih je bilo za drugo možnost.

Nova ustava temeljna zahteva protestnikov

Nova ustava je bila tudi ena temeljnih zahtev protestnikov v valu nemirov, ki so pred letom dni za več tednov zajeli državo. Ta je še malo pred tem veljala za oazo stabilnosti v Južni Ameriki, a so se sprva študentski protesti zaradi zvišanja cen javnega prevoza prelevili v širše zahteve po manjši neenakosti, boljšem dostopu do zdravstva, izobrazbe, boljših plačah in pokojninah. V nasilju, ki je spremljalo demonstracije, je umrlo več kot 30 ljudi, policija je pogosto uporabila čezmerno silo.

Podporniki spremembe ustave – večinoma gre za leve opozicijske stranke – v tem vidijo možnost za vzpostavitev pravičnejšega družbenega reda, ki naj bi izpodrinil neenakosti, ki izhajajo iz obstoječe ustave iz obdobja diktature med letoma 1973 in 1990, ko je imel oblast v državi tesni zaveznik Zahoda general Pinochet. Glavnina očitkov je usmerjena prav proti avtoritarnemu izvoru ustave, izrazitemu kopičenju pooblastil osrednje vlade in omejeni možnosti vpliva državljanov.

V novem besedilu si želijo okrepitve socialne vloge države, temeljne pravice do dela, zdravstvene oskrbe in izobrazbe, pitne vode, pa tudi priznanje staroselskih ljudstev.

Nova ustava naj bi pomagala državi pri dokončni prekinitvi z diktaturo, med katero je bilo ubitih najmanj 3000 ljudi, na tisoče so jih mučili. So pa prebivalci Čila razdeljeni glede tega, ali bo reforma ustave iz leta 1980, ki so jo že mnogokrat dopolnjevali, prispevala k demokratizaciji družbe ali k njeni nestabilnosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Do nove ustave v dveh letih

Ljudje bodo 11. aprila leta 2021 znova glasovali. Izbirali bodo 155 članov ustavodajne skupščine, ki bo sestavila novo ustavo. Za to bodo imeli na voljo devet mesecev z možnostjo enkratnega trimesečnega podaljšanja. Nov predlog ustave bodo volivke in volivce na referendumu potrjevali leta 2022.