V pismu, v katerem je sporočila svoj odstop, je zapisala, da je v "najboljšem interesu" univerze, da se po le pol leta na položaju umakne. "Izčrpavajoče je bilo doživljati, kako se porajajo dvomi o moji predanosti spopadanju s sovraštvom, in vzdrževati akademsko doslednost," navaja. "Te odločitve nisem sprejela zlahka, ampak je bilo neizmerno težko."

Ob tem je dodala, da bo njen odstop omogočil Harvardu, da se "osredotoči na institucijo, ne pa posameznika".

Gay se je znašla na udaru kritik po svojem napetem pričanju v ameriškem kongresu prejšnji mesec, katerega tema je bil domnevni antisemitizem na elitnih ameriških univerzah ob napadu Izraela na Gazo.

Sorodna novica Podpora Gazi = antisemitizem? Kako v ZDA dušijo propalestinske glasove.

Številni študenti judovskega rodu so namreč tožili, da doživljajo antisemitizem, pri čemer so številne zmotili že protesti proti vojni v Gazi in razobešanje palestinskih zastav.

Obtožena tudi plagiatorstva

Gay je pred kongresom, skupaj s še dvema drugima predsednicama elitnih univerz, dejala, da so kakršni koli pozivi po pobojih Judov zavržni, je pa dodala, da je odvisno od konteksta, ali take izjave kršijo pravilnik Harvarda glede ustrahovanja in nadlegovanja.

Prav ta njena izjava je sprožila veliko ogorčenje, Claudine Gay pa se je pozneje v intervjuju za univerzitetno glasilo tudi opravičila. "Ko besede okrepijo bolečino in žalost, ne vem, kako bi lahko občutil kakor koli drugega kot obžalovanje," je dejala.

A to ni ustavilo kritikov in nekaterih ameriških medijev, ki so na dan potegnili več primerov domnevnega plagiatorstva v njenih zgodnjih delih. Harvardov odbor je očitke prejšnji mesec preiskal in našel dve njeni objavljeni disertaciji, ki bi potrebovali dodatno navedbo vira. Je pa odbor sklenil, da pri tem ni kršila raziskovalnih standardov, poroča BBC.

Odstopila tudi predsednica Univerze v Pensilvaniji

Odstop Claudine Gay se je zgodil le nekaj dni po tem, ko je odstopila predsednica Univerze v Pensilvaniji Elizabeth Magill, ki je pričala skupaj z Gay in tudi sama odgovorila republikanski kongresnici Elise Stefanik, ki je ostra zaslišanja vodila, da je odvisno od konteksta, kaj bi pri njih veljalo za antisemitizem.

ZDA in Bidnova administracija ostajajo neomajni podporniki Izraela, ki tej državi tudi pošilja največ orožja.

A medtem ko po zadnjih anketah 60 odstotkov Američanov podpira premirje v Gazi, je razkorak med uradno ameriško politiko in javnim mnenjem še precej večji na univerzah, saj so mladi Američani precej bolj kritični do Bidnove politike do Izraela, predsednik pa je tudi zaradi tega izgubil kar nekaj podpore. Univerze so se tako znašle v veliki dilemi, kako postopati.

Po eni strani zagovarjajo svobodo govora, na kampusih pa se vrstijo propalestinski protesti, po drugi strani pa so pod pritiski bogatih vplivnih donatorjev, ki so jih pričanja predsednic omenjenih univerz močno razburila.

Podporniki palestinskih pobud v pritiskih vidijo poskus zatreti vsakršno kritiko Izraela, ki je v Gazi s svojo ofenzivo pobil že več kot 21.000 ljudi, od tega je velika večina žensk in otrok.