Prejšnji teden je ameriški kongres izrekel ukor demokratinji Rashidi Tlaib iz Michigana zaradi kritičnih izjav do Izraela in izrazov podpore Palestincem v času vojne med Hamasom in Izraelom.

Za resolucijo o izreku ukora prvi palestinsko-ameriški članici kongresa v zgodovini ZDA je glasovalo 234 poslancev (velika večina republikancev, pridružilo pa se jim je tudi 22 demokratov), proti jih je bilo 188. Resolucijo je predlagal republikanski kongresnik iz Georgie Rich McCormick, v njej pa med drugim piše, da Tlaib širi laži o bombardiranju palestinske bolnišnice v Gazi.

Izrael zanika odgovornost za napad na bolnišnico Al Ali Arab 17. oktobra, uradni Washington pa je to hitro sprejel. Administracija Joeja Bidna, ki velja za enega največjih podpornikov Izraela (na obeh straneh političnega pola), stoji neomajno ob strani Tel Avivu in tudi zavrača pozive po premirju v Gazi v prid zgolj humanitarnim premorom za dostavo pomoči, hrane in vode.

Tlaib je 25. oktobra na omrežju X objavila, da se strinja s pozivom ZN-a po neodvisni preiskavi napada na bolnišnico, ker ne more sprejeti izraelskega zanikanja napada kot dejstvo, saj da imata tako izraelska kot ameriška vlada dolgo zgodovino zavajanja javnosti glede vojn in vojnih zločinov.

Od reke do morja

Vodilna judovska organizacija v ZDA Antidefamacijska liga (ADL) je poudarila, da Tlaib večkrat ponavlja geslo "Od reke do morja, Palestina bo svobodna", kar naj bi bil izraz antisemitizma, ki ga med drugim uporablja tudi Hamas. Kritičen je bil tudi vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu kongresa Hakeem Jeffries iz New Yorka, pa tudi številni njeni zavezniki iz Michigana.

V odločitvi o ukoru Tlaib piše, da "poziva k uničenju države Izrael in nevarno promovira lažne naracije" glede Hamasovega napada na Izrael. Ob tem je v obrazložitvi zapisano, da je omenjeno geslo splošno priznano kot genocidni poziv k nasilnemu uničenju države Izrael.

Propalestinski aktivisti trdijo, da večina ljudi, ki slogan uporablja, poziva h koncu izraelske okupacije Zahodnega brega in blokade Gaze, ne pa k uničenju Izraela samega.

Tlaib je na omrežju X odgovorila, da gre za klic za svobodo, človekove pravice in miroljubno sožitje, ne za klic k smrti, uničenju in sovraštvu, kot trdijo kritiki.

"Sramota je, da se moji kolegi bolj osredotočajo na to, da me v času, ko je število mrtvih v Gazi preseglo 10.000, utišajo, kot pa na reševanje življenj. Številni so mi dokazali, da jim preprosto ni mar za palestinska življenja, vendar jim ne skušam preprečiti izjav ali dejanj," je po glasovanju sporočila Tlaib.

"Namesto, da bi priznali perspektivo edine palestinske Američanke v kongresu, kolegi izkrivljajo moja stališča in polnijo resolucije z lažmi," je dodala in poudarila, da je vedno znova obsodila dejanja Hamasa in izraelske vlade ter žalovala tako za palestinskimi kot izraelskimi žrtvami. "Ne morem verjeti, da moram poudariti to, ampak Palestinci nismo kar za odstrel. Smo ljudje, kot vsi drugi," je še dejala.

"Stojimo z Izraelom"

Po glasovanju je ameriška satirična revija The Onion objavila satirični članek z naslovom "Kongres glasoval za ukor 66 odstotkom Američanom zaradi antisemitske podpore premirju".

The Onion je zadel žebljico na glavico – bolj črno-belo vzdušje v ameriškem javnem prostoru ne bi moglo biti. Na Times Squaru so gigantske neonske napise v podporo Ukrajini zamenjale izraelske zastave in napisi "Podpora Izraelu".

Kdor poziva k premirju v Palestini in izraža zgražanje nad civilnimi žrtvami v Gazi, je nemudoma označen za antisemita, relativizatorja zločinov Hamasa 7. oktobra in celo nekoga, ki hujska k nasilju.

Novinar Branko Marcetic v ameriški liberalni reviji Jacobin stanje primerja z novodobnim lovom na čarovnice, ki ga je v 50. letih proti domnevnim komunistom v ZDA vodil ameriški senator Joseph McCarthy.

David Friedman, nekdanji ameriški veleposlanik v Izraelu pod predsednikom Donaldom Trumpom, je v gostovanju na Al Džaziri dejal, da "je nesporno dokazano", da se Hamasov štab nahaja pod bolnišnico Al Šifa, ki so jo izraelske sile ta teden obstreljevale in nazadnje vdrle v njo. Ko ga novinar Al Džazire vpraša po viru za to trditev, ga Friedman na to gladko obtoži, da ponavlja ideje "zanikovalcev holokavsta".

In v torek, ko je v Washingtonu potekal "shod za Izrael", je vodja demokratske večine v ameriškem senatu Chuck Schumer zbrani množici dejal, da je slogan "Od reke do morja" genocidni poziv, nato pa vodil udeležence shoda pri skandiranju "Stojimo z Izraelom", pri čemer je še obljubil, da kongres ne bo počival, dokler izraelska vlada ne dobi "vojaške pomoči, ki jo potrebuje". "ZDA so vedno stale ob Izraelu in storili bomo vse, da se to nikdar ne spremeni," je še dejal.

Organizatorji shoda so ga označili za miroljubnega, a na njem je bilo videti ogromno transparentov, ki so pozivali, naj "Izrael dokonča začeto", in zavračali vsakršno premirje.

Med tistimi najbolj gorečimi je bil tudi novoizvoljeni predsednik ameriškega kongresa, republikanec Michael Johnson, ki je povzel retoriko, ki jo Netanjahu in člani njegove vlade uporabljajo za upravičevanje pobijanja v Gazi. "To je boj med svetlobo in temo, med civilizacijo in barbarstvom. Pozivi k premirju so nezaslišani!"

Johnson ni edini republikanski politik s tovrstno dikcijo. Le dan po ukoru Tlaibovi je floridska zvezna kongresnica Angie Nixon v solzah pozvala k premirju in na seji vprašala, koliko mrtvih Palestincev bo dovolj. Republikanska zvezna kongresnica Michelle Salzman je na to zakričala v odgovor: "Vsi."

Še en floridski republikanski kongresnik, Brian Mast, se je na zasedanju kongresa prikazal v uniformi izraelskih obrambnih sil (IDF) in javno izjavil, da "nedolžni palestinski civilisti ne obstajajo".

"Mislim, da ko pogledamo na to kot celoto, bi spodbudil drugo stran, da ne opleta tako z lahkoto s konceptom nedolžnih palestinskih civilistov. Mislim, da denimo ne bi uporabljali tako zlahka izraza "nedolžni nacistični civilisti"," je dejal 1. novembra.

Na to se je med drugim ostro odzval ameriški novinar in pravnik Glenn Greenwald, tisti, ki je objavil dokumente žvižgača Edwarda Snowdna: "Republikanski kongresnik se je prikazal v uniformi tuje vojske, nato pa dejal, da nedolžni palestinski civilisti ne obstajajo – kar je genocidni pogled – in ni dobil ukora. Nikogar niso odpustili ali kaznovali zaradi čezmernih proizraelskih stališč, zgolj zaradi propalestinskih."

"Edina stvar, hujša od ukorov in cenzure in kaznovanj glede na osebno stališče, je, ko se nanaša zgolj proti eni strani, nikdar pa ne proti drugi. Nekateri na ameriški desnici menijo, da so ti ukori milo za drago, češ končno jih lahko izrekamo liberalcem. A ti ljudje niso kaznovani, ker so odstopili od desničarske ideologije, ampak ker se niso strinjali z establišmentom v Washingtonu, ki je 100-odstotno proizraelski," je še dodal.

Čigava življenja štejejo?

Zgovorno je bilo tudi, ko je kmalu po začetku vojne v Gazi skupina kongresnikov sprejela resolucijo, ki poziva Bidnovo administracijo, naj pozove k takojšnji deeskalaciji in premirju v Izraelu in okupirani Palestini, naj pošlje humanitarno pomoč v Gazo in reši čim več življenj.

Pod resolucijo so se podpisali Cori Bush, Rashida Tlaib, André Carson, Summer Lee, Delia C. Ramirez, Jamaal Bowman, Bonnie Watson Coleman, Jesús García - Chuy, Jonathan Jackson, Alexandria Ocasio-Cortez, Ilhan Omar, Ayanna Pressley in Nydia Velázquez. Niti en belopolti član kongresa.

"Žalujem za vsakim palestinskim, izraelskim in ameriškim življenjem, izgubljenem v tem nasilju, moje srce pa poka zaradi vseh, ki bodo za vedno travmatizirani zaradi tega. Z vojno in povračilnim nasiljem ne dosežemo prevzema odgovornosti ali pravice, ampak vodita samo do še več smrti in človeškega trpljenja," je ob tem poudarila Cori Bush.

Ampak tovrstni pozivi po premirju so lahko v trenutni klimi deležni pravega pogroma. Ta teden so ameriški mediji poročali, da namerava največji proizraelski lobi v ZDA, Ameriško-izraelski odbor za politično akcijo (AIPAC), vložiti "več kot 100 milijonov dolarjev" za kampanjo, da bi na volitvah prihodnje leto spravili iz kongresa t. i. "Vod" (The Squad; progresivne kongresnice Alexandria Ocasio-Cortez, Ilhan Omar, Rashida Tlaib, Ayanna Pressley in Cori Bush, ki sta se jim pridružila še Jamaal Bowman in Summer Lee).

"Kritika izraelske vlade je v ameriški politiki praktično neobstoječa, ampak očitno to ni dovolj. Treba je porabiti 100 milijonov, da bi strmoglavili peščico, ki verjame v človekove pravice Palestincev in premirje, ki ga večina Američanov že zdaj podpira. Sprejemljiva raven nestrinjanja je točno 0," se je na to odzvala Ocasio-Cortez.

Kak teden po začetku izraelske ofenzive na Gazo je tajna služba ZDA pred Belo hišo aretirala okrog 30 judovskih protestnikov, ki so s transparenti, kot so "Zaustavite genocid v Gazi" in "Recite ne vojni in apartheidu", nasprotovali ofenzivi. Demonstracije sta pripravili judovski skupini IfNotNow in Jewish Voice for Peace (JVP), ki sta kritični do Bidnovega odgovora na krizo.

Podobno so ta teden v zvezni stavbi v Oaklandu aretirali okoli 400 kalifornijskih Judov, ki so s transparenti "Ne v našem imenu", "Judje pravimo premirje" in "Pustite Gazo živeti" zahtevali premirje v Gazi. "Moj oče in dedek nista zbežala iz nacistične Nemčije, da bi se naša zgodovina zlorabljala za pobijanje ljudi," je povedala ena od protestnic za LA Times.

Stanje je še bolj razgreto na ameriških univerzah. New York Times je 9. novembra objavil članek, v katerem je zaradi "antisemitskih napadov" problematiziral "propalestinske študente" po ameriških univerzah. "Propalestinski študenti trdijo, da se oglašajo v podporo zatiranim ljudem, a kritiki pravijo, da je taka retorika izjemno žaljiva ter da so se številni slogani in protesti sprevrgli v podporo terorizmu in antisemitizmu," piše časnik.

Pri tem navajajo pričevanja prizadetih študentov judovskega rodu.

"Antisemitski napadi" so sicer očitno precej raztegljiv pojem, saj je Maxa Strozenberga z univerze Northwestern recimo izjemno prizadelo, ko je v svoji sobi v študentskem domu našel plakat, na katerem je bila Gaza označena za "sodobno koncentracijsko taborišče". "Razpoloženje na kampusu te dni ni propalestinsko, ampak je antisemitsko," je povedal za New York Times.

Podobno je za CNN v teh dneh spregovorila študentka univerze MIT in Fulbrightova štipendistka Talla Kahn in potožila, da se ne počuti varno v Cambridgeu (Massachusetts), ker da na kampusu potekajo "shodi in dogodki", ki jim politično nasprotuje.

Tako judovske kot muslimanske skupine od začetka spopadov med Izraelom in Hamasom poročajo o dramatičnem porastu rasističnih napadov, na univerzah po ZDA pa se vrstijo shodi tako v podporo Izraelu kot Palestini. A kot opozarja NYT, ni nekega konsenza, kaj je sprejemljiva retorika, zaradi česar se je tudi javni diskurz tako zaostril in imajo tudi uprave univerz velike težave, kako ravnati.

Mnogi judovski študenti pravijo, da so še posebej osebno prizadeti zaradi krilatic in sloganov, ki vzbujajo reference na holokavst, kot denimo tiste, ki obtožujejo Izrael "genocida" in "etničnega čiščenja". Skratka, da Judje niso žrtve, ampak "nacisti" in "fašistični zatiralci". Za mnoge Jude, ki so prepričani, da ima Izrael po napadih Hamasa pravico do samoobrambe in povračilnih ukrepov, je taka retorika antisemitska.

Propalestinski podporniki se medtem sprašujejo, mar to pomeni, da ni sprejemljiva prav nobena kritika Izraela in sionizma, defenzivno opletanje z antisemitizmom pa poskus zatiranja svobode govora in odvračanje pozornosti od 16-letne blokade Gaze, ki je življenja Palestincev spremenila v pekel.

Po napadu Hamasa je študentska koalicija v podporo Palestini na univerzi Columbia, ki vključuje skupini Študenti za pravico v Palestini (SJP) in Judovski glas za mir (JVP), objavila izjavo, v kateri je izrazila obžalovanje nad "tragičnimi izgubami, ki so jih utrpeli tako Palestinci kot Izraelci". "Ampak za vojno in žrtve so nesporno odgovorne izraelska ekstremistična vlada in zahodne vlade, vključno z ameriško," so poudarili.

Izjava je dvignila ogromno prahu, finančniki z Wall Streeta so grozili, da bodo odrekli donacije univerzam, ugledne pravne družbe so preklicale ponudbe za zaposlitev več študentom iz Columbie in Harvarda s propalestinskimi nazori, ogorčeni judovski in izraelski študenti so se odzvali s svojim pismom, v katerem so opozorili pred "naraščajočim antisemitizmom", ob tem pa pozvali vodstvo univerze, da zavzame "jasno stališče" in zavrne antisemitizem.

Več kot 480 članov fakultete je podpisalo drugo odprto pismo, v katerem so obsodili napad Hamasa kot vojni zločin, ob tem pa obsodili izjave propalestinskih študentov, ki da skrivajo svoj antisemitizem za "evfemizmi in posrednimi referencami".

Odzvala se je tudi že omenjena Antidefamacijska liga (ADL), ki je skupino Jewish Voice for Peace (Judovski glas za mir) označila za radikalno protiizraelsko, SJP pa obsodila zaradi njene "protiizraelske retorike in dejavnosti" ter zahtevala, da univerze po ZDA odprejo preiskave proti njima tako zaradi morebitnega kršenja pravil univerz kot tudi zaradi potencialnega "podpiranja teroristov", za kar je zagrožena kazen od 10 do 15 let zapora.

Pritiski na univerze

In le dan pred pismom ADL-a je floridski republikanski guverner Ron DeSantis državnim univerzam ukazal, da "deaktivirajo" svoje izpostave SJP-ja – iz razloga podpiranja teroristov. Republikanski senator iz Misurija Josh Hawley pa je pisal generalnemu tožilcu in zahteval, da pravosodno ministrstvo sproži preiskavo proti "skrajno levim študentskim skupinam" zaradi morebitnih finančnih povezav s Hamasom.

In to ni omejeno na republikance – konec oktobra je prav vsak član ameriškega senata, vključno z Berniejem Sandersom, glasoval za Hawleyjevo resolucijo, ki obsoja kot antisemitske celo vrsto izjav študentskih skupin, vključno s tistimi, ki zgolj izražajo solidarnost s Palestinci ali pa krivijo izraelsko vladno politiko za nasilen odziv Hamasa.

Pridružila se je tudi Bela hiša, pri čemer je Bidnova administracija dala ministrstvu za domovinsko varnost in ministrstvu za pravosodje navodilo, da sodelujeta z univerzitetno policijo pri sledenju sovražne retorike na spletu. Pri Jacobinu se sprašujejo, kako naj bi ti dve agenciji, ki ne slovita ravno po najbolj liberalnih prijemih, definirali "sovražni" govor, še posebej v času, ko se antisemitizem enači s kritiko Izraela.

Vrh univerze Columbia se je nazadnje na pritiske odzval in propalestinske aktivistične skupine preprosto – ukinil. "Univerza Columbia je do konca jesenskega semestra suspendirala Študente za pravico v Palestini (SJP) in Judovski glas za mir (JVP). To odločitev smo sprejeli, potem ko sta obe skupini večkrat kršili pravilnik univerze glede prirejanja dogodkov na kampusu," je na spletni strani univerze zapisal Gerald Rosberg, podpredsednik univerze Columbie in predsednik njenega odbora za varnost.

Suspenz pomeni, da skupini ne bosta več mogli prirejati dogodkov na kampusu, univerza pa ju ne bo več financirala. Suspenz bo odpravljen zgolj pod strogimi pogoji.

Ameriška kultura črtanja

Nedavna anketa univerze Quinnipiac je pokazala razkorak med starostjo ameriških volivcev, ko gre za vojaški odziv Izraela na Hamasov napad. Volivci, starejši od 35 let, povečini menijo, da je odziv Izraela ustrezen, medtem ko se tistim, starim med 18 in 34 let, odziv večinoma ne zdi ustrezen (52 odstotkov).

"Med mlajšo generacijo je biti izjemno kritičen do Izraela precej manjši tabu – in mislim, da to drži tudi med liberalnimi Judi," je za NYT povedal Angus Johnston, zgodovinar, ki preučuje študentski aktivizem. "Številne propalestinske shode podpirajo prav mladi liberalni Judje."

A ZDA imajo rade kulturo črtanja in propalestinski glasovi so postali najnovejša tarča tega lova na čarovnice. Ameriški novinar Nathan Thrall bi moral v teh dneh na turneji promovirati svojo najnovejšo knjigo Dan v življenju Abeda Salame, pri čemer je njegov subjekt Palestinec.

Sorodna novica Poziv, naj ZN ne sprejme definicije antisemitizma, češ da je njen namen zaščita Izraela

Kljub blestečim kritikam knjige pa so dogodke brez pojasnila odpovedali v petih mestih, prav tako so umaknili več radijskih oglasov za knjigo. V podobnem položaju se je znašel s Pulitzerjem nagrajeni romanopisec Viet Thanh Nguyen, ki so mu v newyorškem kulturnem centru 92NY odpovedali napovedani dogodek, potem ko je v odprtem pismu pozval k premirju.

Urednica revije Harper’s Bazaar Samira Nasr se je bila prisiljena opravičiti, njen uredniški stolček pa se ji maje, ker je komentirala, da je izraelsko obleganje Gaze "najbolj nehumana stvar, kar sem jih videla v svojem življenju".

Hotel Hilton v Houstonu pa je klonil pod pritiski judovske skupine Orthodox Jewish Chamber of Commerce’s (OJCC) in odpovedal okroglo mizo Ameriške kampanje za pravice Palestincev, ki bi se je morala udeležiti tudi Rashida Tlaib. Skupina je dogodek označila za "konferenco podpornikov Hamasa", ki da se je bodo udeležili "ponosni sovražniki Judov".

Morda pa za konec velja omeniti, kako "antisemitizem" definira referenčna medvladna organizacija Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA – International Holocaust Remebrance Alliance): "Antisemitizem je določena predstava o Judih, ki je lahko izražena kot sovraštvo do Judov. Retorične in fizične manifestacije antisemitizma so uperjene proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovemu premoženju, institucijam in verskim poslopjem judovske skupnosti."

Ampak ob tem dodaja: "Kritiziranje Izraela, podobno kritiziranju katere koli druge države, ne more biti razumljeno kot antisemitizem."