Dominikanska republika sicer ni izrecno navedla, da načrtuje izgon Haitijcev, vendar so ti do zdaj predstavljali večino deportiranih ljudi. Če bo država načrt izpeljala, bi to pomenilo znatno povečanje števila deportacij. Po podatkih Združenih narodov je bilo lani iz države prisilno vrnjenih več kot 200.000 Haitijcev.

Urad predsednika države Luisa Abinaderja je opozoril na počasen napredek in "omejene" rezultate varnostne misije pod okriljem Združenih narodov, ki naj bi haitijski policiji pomagala prevzeti nadzor nad glavnim mestom pred vse večjo prisotnostjo oboroženih tolp.

"Glede na stanje smo prisiljeni odločno ukrepati," je dejal tiskovni predstavnik predsednika Homero Figueroa. Načrt predvideva več mejnih inšpektorjev, nadzor z brezpilotnimi letali in gradnjo "začasnih taborišč za repatriacijo", pri čemer je treba upoštevati tako varnost kot človekove pravice, je dejal Figueroa.

Združeni narodi so države, vključno z Dominikansko republiko in Združenimi državami Amerike, pozvali, naj ustavijo deportacije na Haiti, kjer je lakota prizadela skoraj polovico od 11 milijonov prebivalcev. Tolpe na Haitiju so prodrle do prestolnice Port-au-Prince, zaradi česar se je število notranje razseljenih Haitijcev pol leta skoraj podvojilo na 700.000 ljudi.

Letos ponovno izvoljeni predsednik Dominikanske republike Abinader je do migracij s Haitija zavzel ostro stališče. Tamkajšnji aktivisti že več let protestirajo proti deportacijam ranljivih ljudi, kot so nosečnice, in odvzemu dominikanskega državljanstva približno 200.000 ljudem, ki so se pred več kot desetletjem rodili haitijskim staršem.

Lani je Dominikanska republika zaradi spora o upravljanju vode na mejni reki Dajabon zaprla mejne prehode s Haitijem, saj so na haitijski strani začeli graditi namakalni kanal.