Med ukrepi je tudi gradnja "megazapora" za 20.000 zapornikov, oznaka posebne kategorije "terorizma" ter kolektivni sodni postopki za člane tolp, je poročala Al Džazira.

Predsednica Castro je v televizijskem nagovoru v petek pozno zvečer dejala, da je načrt odgovor na "izredne varnostne razmere" in pritožbe javnosti zaradi naraščajočega nasilja.

Dejala je, da bi bilo treba oborožene sile in policijo napotiti na "nujne intervencije v tiste predele države, v katerih je največ zločinov, povezanih s tolpami, kot so umori po naročilu, tihotapljenje mamil in orožja, izsiljevanje, ugrabitve in pranje denarja."

Načrt za izgradnjo "centra za izredne primere" s kapaciteto 20.000 zapornikov bi močno povečal zdajšnje zaporniške kapacitete v Hondurasu. Honduras ima trenutno 30 zaporov, v katerih je približno 21.000 ljudi.

Ukrepi so podobni tistim, ki jih je v sosednjem Salvadorju uvedel tamkajšnji predsednik Nayib Bukele. Uspelo mu je zmanjšati število umorov, obenem pa je bil deležen kritik skupin za pravice.

Oblasti so tudi sporočile, da je treba spremeniti kazenski zakonik, da bi lahko preprodajalce mamil in člane kriminalnih združb označili za "teroriste". To bi pomenilo, da bi jim lahko sodili na kolektivnih sodiščih.

Prav tako bodo začeli uničevati nasade za pridobivanje marihuane in kokinih listov ter središča za predelavo prepovedanih mamil.

Honduras je ena najbolj nevarnih držav na svetu. Decembra 2022 so oblasti razglasile izredne razmere in suspendirale dele ustave, da bi obvladale naraščajoči kriminal. Stopnja umorov je v Hondurasu skoraj šestkrat višja od svetovnega povprečja, saj je bilo leta 2023 ubitih 34 ljudi na 100.000 prebivalcev.