Na nedeljskih volitvah so volivci odločali o polovici sedežev v poslanski zbornici in tretjini v senatu. Po preštetju več kot 95 odstotkov glasov je Fronta vseh prejela dobrih 33 odstotkov glasov, konservativno gibanje Skupaj za spremembo pa 42 odstotkov.

Konservativna opozicija, ki je pred dvema letoma na predsedniških volitvah doživela hud poraz, je zdaj zmagala v vseh ključnih bitkah na parlamentarnih volitvah. Kot navaja Reuters, so številni volivci, razočarani nad vladajočo stranko zaradi naraščajoče inflacije in revščine, tokrat glasovali za opozicijo.

Vladajoča koalicija je imela v senatu 41 od 72 sedežev, zdaj pa jih bo imela le 35. Ključne volilne bitke so potekale v provincah La Pampa, Chubut in Santa Fe, kjer po skoraj vseh preštetih glasovih močno vodi opozicija. Tudi v poslanski zbornici utegne koalicija Frente de Todos, ki združuje peroniste in leve stranke, izgubiti večino.

"Danes smo naredili velik korak," je dejal opozicijski župan Buenos Airesa Horacio Rodriguez Larreta, ki ga številni že vidijo kot možnega kandidata na predsedniških volitvah leta 2023. "Imamo izjemno priložnost, glejmo naprej." V Buenos Airesu je 39,8 odstotka volivcev glasovalo za opozicijo, 38,5 odstotka pa za vladajočo koalicijo, kažejo podatki La naciona.

Spravljiv ton Fernandeza

Predsednik države Alberto Fernandez je bil po porazu njegove stranke bolj spravljiv, nasprotno stran je pozval k "patriotskemu" sodelovanju. To bo zdaj potrebno, če bodo želeli v kongresu sprejeti nove zakone. Ob tem se je zavezal, da bo skušal razrešiti državni dolg s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada, napovedal pa je tudi boj proti "zli" inflaciji. Po njegovih besedah bo do začetka decembra v kongres poslal tudi dolgoročni načrt okrevanja države, kar investitorji in MDS zahtevajo ob pogajanjih o novem dogovoru s skladom. "V tej novi fazi bomo pospešili prizadevanja za sklenitev trajnostnega dogovora z MDS-jem. Razčistiti moramo nejasnosti, ki pridejo s takim dolgom," je še dejal v nagovoru državljanom.

"Vem, da zelo malo ljudi zasluži dovolj denarja, da jim uspe priti skozi mesec," je dejal 69-letni Ricardo Arese, ki dela kot varnostnik v Buenos Airesu. Njegovi izdatki za gospodinjstvo so se od leta 2016 zvišali za 300 odstotkov. Tudi glede prihodnosti ni optimističen. "Pred nami sta zelo zahtevni dve leti."

Od hudega gospodarskega zloma leta 2001/02, po katerem je več milijonov Argentincev padlo v revščino, so številne družine postale odvisne od socialne pomoči peronistične vlade.

Volilna udeležba je bila na nedeljskih delnih kongresnih volitvah nekaj več kot 70-odstotna.