V nedeljo so preiskovalci v narodnem parku Grand Teton našli posmrtne ostanke, za katere menijo, da so Gabbyjini. Policija in FBI so staršem že izrekli sožalje.

Kot smo na naših straneh že pisali, sta bila 22-letna Gabby Petito in 23-letni Brian Laundrie s svojim predelanim kombijem na poti od julija, v tem času pa sta med drugim obiskala parke Monument Rocks v Kansasu, Great Sand Dunes v Koloradu ter Zion, Bryce, Canyonlands in Arches v Utahu.

Sorodna novica V ZDA buri duhove izginotje 22-letne blogerke

12. avgusta sta se v Moabu na jugu Utaha tako srdito sprla, da je posredovala policija, ki pa ju ni prijela, ampak je incident obravnavala kot primer "psihičnega zloma" zaradi predolgega skupnega potovanja in dekletove čustvene razrvanosti. 1. septembra se je Laundrie sam vrnil domov na Florido in se zavil v molk. V petek je izginil tudi on.

Zadnje sporočilo, ki ga je prejela Gabbyjina mama od svoje hčerke, je bil SMS, v katerem ji je sporočila, da v Yellowstonu nima signala, prejela pa ga je dva dni, preden se je Laundrie z Gabbyjinim kombijem vrnil na Florido. Gabbyjina mama sicer meni, da tega zadnjega sporočila ni poslala njena hčerka.

Ker so očividci kombi para nazadnje opazili v narodnem parku Grand Teton v Wyomingu, ki leži tik ob parku Yellowstone, je v javnosti ponovno vzniknila 16 let stara teorija o 130 kvadratnih kilometrov tega parka, kjer jo zaradi posebne vrzeli v ustavi lahko odneseš z zločinom nekaznovan.

Območju zaradi tega pravijo "območje smrti" in številni uporabniki družbenih omrežij so menili, da bi veljalo Gabby iskati prav tam.

Kako izvesti popoln zločin?

Zakonsko vrzel je leta 2004 odkril profesor prava z univerze v Michiganu Brian Kalt, ko je proučeval formalnosti šestega dopolnila ameriške ustave, po katerem imajo obtoženci pravico do hitrega in poštenega sojenja.

Sorodna novica Avtocesta solza: cesta nepojasnjenih umorov in izginotij žensk

O tem je želel napisati akademski članek v pravniški reviji Georgetown Law Journal, a se je bal, da bi kak potencialni morilec njegovo teorijo izkoristil za izvedbo popolnega zločina.

Zato se je pred objavo obrnil na urad tožilstva in celo na kongres, saj je menil, da bi se dalo celotno zadevo rešiti zgolj s korigiranjem treh stavkov v ustavi – a mu nihče od predstavnikov oblasti ni niti odpisal.

Članek z naslovom "Popoln zločin" je nato leta 2005 vseeno objavil, v njem pa zapisal, da obstaja "130 kvadratnih kilometrov prostrano območje, ki sega v Idaho, na katerem bi lahko posamezniki teoretično zagrešili zločine nekaznovano".

Yellowstone, ki ga je za narodni park leta 1872 razglasil predsednik Ulysses S. Grant in je s tem postal prvi narodni park v ZDA (in tudi na svetu), se razteza na 9000 kvadratnih kilometrih med Wyomingom (daleč največji del), Idahom in Montano, a v celoti spada pod zvezno pravosodno okrožje Wyominga, vključno z neposeljenim ozkim pasom zemlje, ki sega čez meje Idaha in je zdaj znan kot "območje smrti".

Sorodna novica Nekje med bušisti, Deadwoodom in prerijami, 2. del

Kje najti 12 porotnikov na neposeljenem območju?

In tu se zatakne. Šesti amandma ameriške ustave nalaga, da morajo vsi kriminalni sodni primeri pred poroto iz zvezne države in okrožja, kjer je bil zločin zagrešen.

V praksi je zato nemogoče soditi nekomu zaradi umora v "območju smrti", ker ni nikogar, ki bi ga lahko vpoklicali v poroto, ki bi živel tako v zvezni državi Idaho kot v okrožju Wyominga, saj ne samo, da na tem območju ne morejo najti 12 prebivalcev za sestavo porote, niti enega prebivalca ni na tem območju.

Za nameček pa ima izključno pristojnost nad parkom zvezna vlada, zato se zločinov, zagrešenih v parku, ne more preganjati po katerem koli od zakonov posameznih zveznih držav.

Zločin, zagrešen v "območju smrti", sicer še nikdar ni pristal na sodišču, tako, da ni jasno, kako bi to zakonsko vrzel tam pravzaprav interpretirali, opozarja New York Post.

Kongres pozive ignorira

Kalt je sicer že večkrat zavračal namigovanja, da po njegovi teoriji umor na tem območju ni nezakonit, meni pa, da predstavlja dober razlog, zakaj bi bilo morda težje koga uspešno preganjati za tam storjeni zločin.

Akademik tudi že dalj časa poziva kongres, naj premakne meje pravosodnih okrožij, da bi ustrezale mejam zveznih držav, s čimer bi deli Yellowstona, ki segajo v Idaho, spadali tudi pod okrožje Idaha.

Zakonodajalcem v Wyomingu je predlagal, da bi "območje smrti" vključili kot del zveznega okrožja Idaha namesto Wyominga, kar bi zadevo zelo preprosto rešilo, a je kongres Kaltov predlog gladko ignoriral.

Leta 2007 je nato pisatelj iz Wyominga C. J. Box napisal roman Free Fire, v katerem je bilo omenjeno tudi "območje smrti", s čimer je Box upal, da bo pritegnil pozornost vlade. Roman je res vzbudil pozornost senatorja iz Wyominga Mika Enzija, a mu ni uspelo prepričati kongresa, da bi o tem razpravljal.

Vrsta dvomljivih zakonov še vedno velja

To sicer še zdaleč ni edina zanimivost v ameriški ustavi. Zakonodaje posameznih zveznih držav so namreč še vedno polne zastarelih zakonov, ki izvirajo iz nekih popolnoma drugih obdobij in se sicer v praksi najpogosteje ne izvajajo več, na papirju pa še vedno obstajajo, kar pomeni, da se lahko morebitni kršilci popolnoma legitimno izgovarjajo nanje.

Spet drugi zakoni sicer zvenijo bizarno, a so vezani na specifično okolje, denimo tisti z Aljaske, da ne smemo zbujati spečega medveda, če ga želimo le fotografirati – ga pa je dovoljeno ustreliti. Prav tako je na Aljaski prepovedano losom ponuditi alkohol.

Zvezna država z bolj nenavadnimi zakoni je Alabama, kjer zakon izrecno navaja, da voznik med vožnjo ne sme imeti zavezanih oči in da ni dovoljeno nositi sladolednega korneta v zadnjem žepu. Smrtna kazen je zagrožena za soljenje železniških tirov, prav tako sta prepovedana "rokoborba" z medvedom in igranje domin ob nedeljah.

V Virginiji so šele leta 2010 odpravili zakon, ki je prepovedoval spolne odnose pred poroko, v Washingtonu pa je še vedo zagrožena petletna zaporna kazen, če ubijete "bigfoota".