Za zločin je zagrožena zaporna kazen do 30 let. Zakon nosi ime po 14-letnem Emmettu Tillu, temnopoltem najstniku, ki so ga avgusta leta 1955 brutalno umorili v zvezni državi Misisipi. Dečkovo iznakaženo truplo so tri dni pozneje našli v reki, njegova mati pa je vztrajala, da posmrtne ostanke njenega sina razstavijo v odprti krsti in tako svetu pokažejo, kaj ga je doletelo. Njegov umor je spodbudil gibanje za državljanske pravice v ZDA.

"Hvala, da niste nikoli obupali," je ob podpisu zakona dejal Biden. "Linčanje je bil čisti teror, da bi se vsilila laž, da niso vsi ljudje enaki." Ob tem je opomnil, da rasno sovraštvo ni star problem, temveč je stalen problem. "Sovraštvo nikoli ne gre proč, samo skrije se."

Osnutek zakona so ta mesec soglasno podprli v senatu, potem ko so ga pretekli mesec podprli že člani predstavniškega doma, z izjemo treh republikancev. Kot so dejali, v ZDA že velja, da je linčanje dejanje sovraštva. Vodja demokratske večine v senatu Chuck Schumer je dejal, da je bila dolga zamuda pri dogovoru o tem ukrepu "velik madež za Ameriko".

Med letoma 1877 in 1950 je bilo v ZDA linčanih okoli 4400 Afroameričanov, kažejo podatki Iniciative za enakopravno pravičnost. Tisti, ki so sodelovali pri linčanju, so bili pogosto deležni pohval in za svoje dejanje niso bili kaznovani, navaja BBC.

Po podpisu sta se Bidnu na slovesnosti v Rožnem vrtu v Beli hiši pridružili podpredsednica ZDA Kamala Harris, prva temnopolta ženska na tem položaju, in Michelle Duster, pravnukinja pionirske temnopolte novinarke in borke proti linču Ide B. Wells. Harris je opozorila, da "linčanje ni relikt preteklosti, saj se v ZDA še vedno dogajajo rasno motivirana grozodejstva".