Nova brazilska administracija prevzema vajeti največjega južnoameriškega gospodarstva v izjemno zahtevnih časih. Čaka jo uravnoteženje proračuna, boj proti socialni neenakosti in politični razklanosti družbe.

Kot je po poročanju Sandre Krišelj za Radio Slovenija nakazala nova vlada, bo odpravila politiko skrajno desnega nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, ki je omogočala širjenje izkopavanja zlata na območju amazonskega gozda.

Nova vlada je napovedala krepitev zveznih okoljevarstvenih agencij in vzpostavitev zvezne policijske enote za preiskovanje kriminalnih tolp, odgovornih za ropanje pragozda.

Osrednja brazilska okoljevarstvena agencija je v preteklih letih zaradi zmanjšanja pooblastil izrekla za 20 odstotkov manj kazni za nezakonito delovanje na zaščitenih območjih. Vlada bo spet aktivirala 600 milijonov vreden Amazonski sklad, osrednji program za zajezitev krčenja deževnega gozda, ki je bil zamrznjen leta 2019.

Da si bo Brazilija povrnila podobo do okolja odgovorne države, ne bo lahka naloga. Predsednik Lula bo potreboval koalicijo v razdeljenem kongresu, podporo skeptičnih lokalnih elit, vključiti pa bo moral tudi kmetijski sektor.

Poleg tega za nezakonitim izkoriščanjem amazonskega gozda stojijo dobro organizirana nasilna kriminalna omrežja. V prejšnjem Bolsonarovem mandatu je letno krčenje gozdov v povprečju poskočilo za 60 odstotkov v primerjavi s štiriletnim obdobjem pred tem.

Lula, čigar ena od osrednjih predvolilnih obljub je bila zaščita deževnega gozda, je za ministrico za okolje imenoval eno najbolj znanih okoljevarstvenic in bork za zaščito amazonskega pragozda Marino Silvo, za ministrico za staroselce pa aktivistko Sonio Guajajaro.