Uradni podatki venezuelske volilne komisije kažejo, da je dozdajšnji predsednik Maduro dobil 68 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec Henri Falcon pa 21 odstotkov. Volilna udeležba je bila 46-odstotna.

"Mir in demokracija sta zmagala," je ob ponovni izvolitvi dejal 55-letni Maduro, ki ga je pokojni karizmatični vodja države Hugo Chavez izbral za svojega naslednika. Venezuelo vodi od Chavezove smrti leta 2013, v tem času pa je državo z največjimi zalogami nafte na svetu pripeljal do katastrofalnih gospodarskih in socialnih razmer. Mednarodni denarni sklad ji za letos napoveduje 13.800-odstotno inflacijo. Mnogi Venezuelci živijo v revščini in pomanjkanju osnovnih živil, zdravil, vode in elektrike.

Predsednik ima v Venezueli šestletni mandat, ki se bo začel januarja 2019.

Velik del opozicije volitve bojkotiral
Falcon pa je kmalu po zaprtju volišč izjavil, da izidov ne bo priznal, saj je volitve zaznamovalo več nepravilnosti. "Ne priznavamo tega volilnega procesa, ki je po našem mnenju nelegitimen," je dejal opozicijski kandidat in pozval k novim volitvam. Falcon je dejal, da je prejel na stotine pritožb o tem, da so predstavniki vladajoče stranke skenirali dokumente, s katerimi ljudje prejemajo državne živilske pakete. Volivcem naj bi obljubljali tudi ugodnosti, če bodo volili Madura. Dodal je, da nekateri opazovalci iz njegovega tabora niso smeli vstopiti na volišča, enega pa so celo pretepli vojaki.

Tudi Washington je sporočil, da izidov volitev ne priznava. Ameriško predstavništvo pri Združenih narodih je na Twitterju zapisalo, da so bile volitve "žalitev demokracije". Mednarodni opazovalci so namignili, da bi zaradi spodkopavanja demokracije proti Venezueli lahko uvedli sankcije na izvoz nafte, sosednje latinskoameriške države pa še razmišljajo, ali bi priznale izid volitev.

Venezuelci bi morali sicer predsednika voliti šele decembra letos, a jih je narodna ustavna skupščina, v kateri sedijo izključno Madurovi podporniki, prestavila na zgodnejši datum. Opozicija meni, da so s tem izkoristili nesoglasja znotraj njihovih vrst, saj dva njihova kandidata nista smela kandidirati, nekateri vidni politiki pa so zapustili državo. Velik del opozicije in njihovih privržencev je zato volitve bojkotiral.

Protesti proti volitvam
V več prestolnicah latinskoameriških držav, vključno z Bogoto, Buenos Airesom in Limo, je na stotine Venezuelcev v nedeljo na ulicah protestiralo proti volitvam. O protestu so poročali tudi iz Madrida. V čilski prestolnici Santiago de Chile se je zbralo okrog tisoč ljudi. V Čile se je lani zateklo kar 73.000 Venezuelcev, ki so zbežali pred slabimi življenjskimi razmerami v domovini.

"Ne priznavamo rezultata volitev, ker ti ne odražajo demokratičnosti, svobode, pravičnosti in transparentnosti," pa so po objavi rezultatov dejali predstavniki skupine Lima, ki se zavzema za mirno rešitev krize v državi.

Države odpoklicale veleposlanike
Kot odgovor na volitve in v znak protesta so članice skupine odpoklicale svoje veleposlanike. Med njimi so Argentina, Brazilija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Gvajana, Honduras, Mehika, Panama, Paragvaj, Peru in Sveta Lucija.