Za zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v Venezueli je bil uradno razglašen Maduro, ki je glede na izide, ki jih je objavil volilni svet, prejel 51,2 odstotka glasov, opozicijski kandidat Edmundo Gonzalez pa 44,2 odstotka. Javnomnenjske ankete so pred volitvami napovedovale prepričljivo zmago za Gonzaleza.

Po besedah Elvisa Amorosa iz režimu zvestega nacionalnega volilnega sveta (CNE) je venezuelsko ljudstvo z večino ponovno izvolilo Madura za predsednika "za obdobje 2025-2031".

Maduro je že po razglasitvi delnih izidov dejal, da je njegova ponovna izvolitev zmaga miru in stabilnosti, in ponovil, da je venezuelski volilni sistem pregleden. Kasneje je obsodil poskus "vsiljevanja državnega udara" v Venezueli, medtem ko opozicija ne priznava izidov in trdi, da je zmagal njen kandidat.

V nekaterih delih prestolnice Caracas in v več drugih mestih po državi so izbruhnili protesti proti sporni zmagi Madura. Protestniki so odšli na ulice ter udarjali z lonci in ponvami, je poročal časnik El Nacional. V eni od sosesk v Caracasu so protestniki pozivali k padcu vlade.

Venezuelska opozicija, ki se je združila za kandidatom Gonzalesom, trdi, da so se pri štetju glasov dogajale obsežne nepravilnosti, in je že napovedala, da bo izpodbijala izid.

"Vsem v Venezueli in svetu želimo povedati, da ima Venezuela novega izvoljenega predsednika in da je to Edmundo Gonzalez Urrutia," pa je novinarjem povedala vodja opozicije Maria Corina Machado. "Zmagali smo," je dodala in poudarila, da je Gonzalez prejel 70 odstotkov glasov, in ne 44,2 odstotka, kot je sporočil Maduru naklonjeni volilni svet.

Pred tem je sporočila, da ima "razloge za praznovanje", in pozvala podpornike, naj še naprej spremljajo štetje glasov. "Izidov ni mogoče skriti. Država se je mirno odločila za spremembo," je Gonzalez zapisal na družbenem omrežju X okoli 23. ure po tamkajšnjem času, še preden je komisija objavila izide.

Opozicija je na volišča po vsej državi po poročanju britanskega BBC-ja poslala na tisoče opazovalcev, da bi lahko objavila svoje štetje glasov. Vendar je njihova tiskovna predstavnica sporočila, da so bili njihovi opazovalci na številnih voliščih prisiljeni oditi. Opozicija je tudi pozvala podpornike, naj v odločilnih urah po zaprtju volišč budno spremljajo volišča in preverjajo postopek štetja glasov.

Machado je znova pozvala državno vojsko, naj ne potrdi izidov glasovanja. "Sporočilo za vojsko. Venezuelsko ljudstvo je spregovorilo: ne želi Madura," je zapisala na omrežju X. "Čas je, da se postavite na pravo stran zgodovine. Imate priložnost in ta je zdaj," je še dodala.

Venezuelska vojska je vedno podpirala Madura, 61-letnega nekdanjega voznika avtobusa in zunanjega ministra, in do zdaj v javnosti ni bilo videti nobenih dokazov, da oborožene sile ne bi podprle vlade.

Venezuelski državni tožilec Tarek William Saab, ki velja za Madurovega zaveznika, je danes obtožil voditeljico opozicije Machado, da je vpletena v poskus vdora v državni volilni sistem.

Kot je novinarjem povedal Saab, je njegov urad sprožil preiskavo o domnevnem kibernetskem napadu. Glavni osumljenec naj bi bil aktivist Lester Toledo, pri čemer naj bi bili vpleteni tudi drugi, vključno z opozicijskima voditeljema Machado in Leopoldom Lopezom.

Na oblasti več kot desetletje

Maduro je predsednik postal po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.

Vladavino Madura so zaznamovali vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije in množičen beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno.

Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je opozicija označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.

Dvomi mednarodne skupnosti o verodostojnosti izidov

Več južnoameriških držav je bilo kritičnih do volilnega procesa, je pa Maduro prejel čestitke svojih zaveznic, med njimi Kube, Bolivije, Hondurasa in Kitajske.

V skupni izjavi, ki jo je objavilo argentinsko zunanje ministrstvo, so Argentina, Kostarika, Dominikanska republika, Ekvador, Gvatemala, Panama, Paragvaj, Peru in Urugvaj zahtevali "popolno ponovno preučitev rezultatov ob prisotnosti neodvisnih volilnih opazovalcev", ob tem pa so zahtevali tudi srečanje Organizacije ameriških držav.

K nepristranskemu preverjanju izidov sta pozvala tudi Brazilija in Čile.

Čilski predsednik Gabriel Boric je dejal, da je izidom težko verjeti in da Čile ne bo sprejel volilnega izida, ki ga ne bo mogoče preveriti. "Mednarodna skupnost in zlasti venezuelsko ljudstvo, vključno z milijoni Venezuelcev v izgnanstvu, zahtevata popolno preglednost," je dejal Boric.

Dvome o preglednosti volitev sta izrazila tudi gvatemalski predsednik Bernardo Arevalo in urugvajski predsednik Luis Lacalle Pou, kolumbijski zunanji minister Gilberto Murillo pa je pozval k vnovičnemu štetju in neodvisni reviziji.

Perujski zunanji minister Javier Gonzalez-Olaechea je strogo obsodil "goljufijo, ki jo je zagrešila venezuelska vlada", in dejal, da je bil perujski veleposlanik v Venezueli odpoklican. Obsodbam volitev se je pridružila tudi Kostarika, ki je izvolitev Nicolasa Madura "kategorično zavrnila".

Kuba je medtem poudarila, da je "ljudstvo spregovorilo, revolucija pa je zmagala". Maduru je po telefonu čestital tudi nekdanji predsednik Raul Castro. Pozdravom sta se pridružila tudi predsednik Hondurasa Xiomara Castro in bolivijski predsednik Luis Arce, čestitkam se je pa pridružila tudi Kitajska in dodala, da je pripravljena obogatiti strateško partnerstvo med državama na vseh področjih.

Nicolasu Maduru je za ponovno izvolitev čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin in dejal, da je Maduro vedno dobrodošel v Rusiji. Moskva je v strateškem partnerstvu z južnoameriško državo, je dejal Putin in dodal, da Madurovo delo "v celoti ustreza interesom naših prijateljskih narodov in je v skladu z gradnjo pravičnejše in bolj demokratične svetovne ureditve".

"Rad bi potrdil našo pripravljenost za nadaljnje konstruktivno skupno delo pri aktualnih vprašanjih na dvostranski in mednarodni agendi," je dodal.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v odzivu na prve izide izrazil zaskrbljenost glede preglednosti volitev. "Imamo resne pomisleke, da objavljeni izid ne odraža volje ali glasov venezuelskega ljudstva," je dejal.

Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je obtožila Venezuelo volilne manipulacije in represije. Za napoved Caracasa, da je Maduro osvojil tretji mandat, so sporočili, da nima verodostojnosti.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je dejal, da je treba voljo volivcev spoštovati in da je treba zagotoviti "popolno preglednost volilnega procesa, vključno s podrobnim štetjem glasov in dostopom do volilnih zapisnikov".

Ostreje pa je nastopil argentinski predsednik Javier Milei, ki je še pred razglasitvijo izidov dejal, da "Argentina ne bo priznala še ene prevare, in upa, da bodo oborožene sile tokrat branile demokracijo in voljo ljudstva".